Posledice covida-19 še po dveh mesecih preprečujejo normalno življenje

O virusu, njegovi moči in posledicah sta v oddaji 24UR ZVEČER spregovorila predstojnica infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc in profesor na fakulteti za farmacijo in farmacevtski raziskovalec Borut Štrukelj.

Na svetu je okoli sedem milijard ljudi, vsi so občutljivi na ta virus. Nekateri lahko zbolijo za blago, drugi za težko obliko, vsaka smrt je pa zagotovo preveč, pravi Lejko Zupančeva: "Rada bi, da nehamo govoriti o navadni gripi in da teh bolezni več ne primerjamo. To je svoja bolezen, ki ima svoje zakonitosti, ki je dokončno še ne poznamo, smo se pa že veliko naučili." 

"Za zdaj so osnovne ugotovitve, da moramo biti bolj učinkoviti pri preprečevanju. Čakamo cepivo, ampak za cepivo že danes vemo, da gotovo ne bo 100-odstotno učinkovito, saj tudi druga cepiva niso, torej bo še vedno kdo zbolel, čakamo pa tudi učinkovita zdravila. Z nekaterimi sicer že imamo dobre izkušnje, tako da nam je zdaj precej lažje, kot je bilo na začetku, vendar se bolezen še lahko kaže v težki obliki. Nas pa veseli, da mladi bolezen lažje prebolijo in z manj posledicami," je nadaljevala.

Glede cepiva, potem ko je EU podpisala pogodbo z družbo Astra Zeneca za 300 milijonov odmerkov cepiva, je Štrukelj dejal, da seveda ni 100-odstotnega nič, da pa imamo po zaslugi novih tehnologij več potencialnih cepiv, ki temeljijo na osnovi vnosa molekul DNK ali RNK: "Kar pomeni, da se ne aktivira le razvoj protiteles kot običajno, ampak tudi celični imunski sistem. Na tem področju smo optimisti in pričakujemo, da bodo to cepiva, ki bodo imela dodano vrednost."

Glede imunosti pa je Lejko Zupančeva dejala, da vemo, da se okužbe z navadnimi koronavirusi vsako leto ponavljajo, da lahko človek zboli večkrat: "To velja za vse respiratorne viruse, tukaj dosmrtne imunosti ni. Dosmrtno imunost v glavnem vidimo pri otroških nalezljivih boleznih. Zato mislim, da bo pri delu ljudi, ki so že bili okuženi, prišlo do ponovne okužbe. V Sloveniji podatkov o ponovni okužbi še nimamo, smo pa na to možnost zelo pozorni."

Je torej cepivo smiselno ali bi bilo bolj smiselno denar in napore znanstvenikov usmeriti v razvoj zdravila? Štrukelj pravi, da je "absolutno smiselno oboje": "Raziskovalci delamo na obeh področjih. Zakaj? Pri gripi recimo zelo svetujemo cepljenje, ne glede na to, kateri podtip gripe bo zaznamoval sezono. Tukaj pa podobno – cepljenje, ko bo cepivo varno – da, ob tem pa tudi zdravila, kjer imamo predvsem tri učinkovine, ki so že v uporabi – remdesivir, favipiravir in zdravilo, ki ne deluje na virus, ampak blaži vnetje – deksametazon."

Da sta smiselna in cepivo in zdravilo, poudarja tudi Lejko Zupančeva: "Kajti ne samo, da velik odstotek ljudi lahko povsem zaščitimo, tudi pri tistih, ki bodo cepljeni, a bodo vseeno zboleli, bo potek bolezni najbrž lažji. In kar še vidimo pri cepivu proti gripi in pnevmokoku je – tisti, ki so cepljeni, veliko manj časa izločajo mikroorganizme v svojih izločkih in so zato manj časa kužni."

Glede asimptomatskih bolnikov pa je dejala, da se mnenja še vedno krešejo: "Ne dolgo tega je bila objavljena kvalitetna raziskava, v kateri so sledili tesnim kontaktom okuženih in ugotovili, da so bili med kontakti tudi asimptomatski, ampak okužbe večinoma niso prenesli naprej. Študije se seveda razlikujejo, nas pa to navdaja z optimizmom."

Ali bo cepivo pri nas že letos? "Napovedovanje je nehvaležna stvar. Bolj realno je, da bo cepivo pri nas prihodnje leto," je dejala Lejko Zupančeva. Štrukelj pa dodaja: "Ko bo, pa bodimo toliko odgovorni, da se bomo cepili. Tudi proti gripi, da zmanjšujemo vsaj eno težavo, ko prihajamo v obdobje zime."

Glede tega, koga najprej zaščititi, saj odmerkov za vse takoj ne bo na razpolago, pa Lejko Zupančeva meni, da bo o tem odločala stroka, seznama še ni, so pa "logični kandidati tisti, ki zagotavljajo, da država živi naprej, ki skrbijo za bolnike, ostarele, policija, trgovina, torej neobhodne službe, za njimi ali istočasno pa najbolj ranljivi – starejši in kronični bolniki".

Glede zdravljenja s krvno plazmo je dejala, da je nekaj plazme na voljo tudi pri nas, odvzeli naj bi jo sicer manj kot 10 bolnikom, prav tako vsi vzorci niso izpolnjevali meril za uporabo: "Čakamo pa še na odobritev etične komisije." Potem pa se bodo odločali, pri kom jo bodo uporabili, čeprav Lejko Zupančeva opozarja, da "so raziskave, ki so bile doslej objavljene, še precej daleč od standardov, ki običajno veljajo v medicini". Kot poudarja, biološka logika sicer pravi, da plazma najbrž pomaga: "Da je to najboljše zdravilo, si pa ne bi upala trditi." 

Glede razvoja novih zdravil pa je Štrukelj poudaril, da so raziskovalci strnili znanje in preverjajo zdravilne učinkovine, ki so že registrirane za kakšno drugo bolezen, s čimer se prihrani veliko let dela. In to prečesavanje okoli 12.000 učinkovin je že dalo rezultat – izluščili so dve učinkovini, ena je zaviralec razvoja virusa, druga pa sorodnik hidroksiklorokina.

Kaj pa so se na infekcijski kliniki naučili o naših pacientih, nekatere namreč dolgoročno spremljajo. "Želimo zbrati lastne podatke o kliničnem poteku, o zapletih, o uspehu zdravljenja, o laboratorijskih izvidih ... Predvsem nas zelo zanima, kako napovedati, kdo je tisti, pri katerem pričakujemo slab potek bolezni. In pa kakšne so kasnejše posledice. Izkušnje imamo, da se težki bolniki težko rehabilitirajo. Uvedli smo tudi spremljanje na daljavo, s čimer želimo nadaljevati, merimo protitelesa ... Raziskava je zelo obsežna," je dejala Lejko Zupančeva. 

Ugotovili so, da imajo lažje bolni manj protiteles, opažajo pa, da ima tudi do tretjina pacientov še po dveh mesecih težave, ki jim preprečujejo normalno življenje. "Slabe izkušnje imamo tudi z zapleti, kot so tromboza, embolija ... In zelo zgodaj smo že ugotovili, da je mogoče iz nekaterih laboratorijskih izvidov sklepati na slabši potek bolezni, kot je recimo število limfocitov," je še dodala strokovnjakinja. 

Prihaja sicer sezona prehladov. Lejko Zupančeva je bila jasno, da se zime bojijo, da pa imajo zdaj več znanja in da se bo moral zdravstveni sistem organizirati tako, da bo lahko ločil med gripo, prehladom in covidom. Prav tako menijo, da bi dosledno upoštevanje ukrepov zelo zmanjšalo število drugih "sezonskih bolezni".