Od včeraj popoldan je v spletni trgovini Google Play za uporabnike mobilnih telefonov z operacijskim sistemom Android že na voljo aplikacija za varovanje zdravja in ljudi #OstaniZdrav. Kot je povedal minister za javno upravo Boštjan Koritnik, si jo je od včeraj od 16. ure, pa do danes do 13. ure, naložilo 4982 uporabnikov.
Aplikacija je na voljo v štirih jezikih, in sicer slovenščini, italijanščini, madžarščini in angleščini. To, v katerem jeziku se aplikacija ob prvi uporabi odpre, je odvisno od tega, v katerem jeziku je naš operacijski sistem. Kot pa je poudaril Koritnik, si lahko jezik uporabniki s tremi kliki poljubno nastavijo znotraj aplikacije.
"Državljankam in državljanom priporočam tudi, da si nastavijo prednostno delovanje aplikacije v ozadju, s čimer omogočimo, da obvestilo o morebitnem stiku z okuženim dobimo tudi, če uporabnik v tistem trenutku aplikacije nima odprte," je povedal minister in dodal, da znotraj MJU od danes naprej deluje tudi enotni klicni center, na katerega se lahko uporabniki obrnejo z vprašanji glede uporabe aplikacije.
Klicni center je za klice iz Slovenije dosegljiv na telefonski številki 080-17-87, za klice iz tujih držav pa na številki 01 478 7557. Za pomoč se lahko obrnete tudi na njihov e-naslov: ekc@gov.si.
Aplikacija bo kmalu na voljo tudi za uporabnike Applovih telefonov oziroma operacijskega sistema Ios, in sicer predvidoma do konca meseca. Po javno dostopnih podatkih sicer 83,45 odstotka imetnikov pametnih mobilnih telefonov v Sloveniji uporablja operacijski sistem Android, je navedel Koritnik.
Še enkrat je poudaril, da aplikacija ne beleži geolokacije in nima dostopa do imenika telefona oziroma do nikakršnih drugih podatkov na telefonu, iz katerih bi se lahko razbrala identiteta uporabnika. Ob srečanju z drugim uporabnikom bosta pametna telefona med seboj samodejno izmenjala naključni oddajni kodi preko tehnologije Bluetooth. Poleg naključne oddajne kode se na telefonu beleži še samo čas trajanja srečanja in oddaljenost med telefonoma. Ne beležita se niti lokacija srečanja niti ime uporabnika, je razložil minister. Naključne oddajne kode se zaradi varnosti spreminjajo na vsakih 10 minut, brišejo pa se po dveh tednih.
Na vprašanje, ali bodo ob sedanji uvedbi prostovoljne aplikacije spreminjali zakonsko besedilo, ki daje podlago tudi za obvezno uporabo koronske aplikacije, je minister odgovoril nikalno, saj da razlogi za umestitev obvezne uporabe v zakonsko podlago niso prenehali. "Bojim se, da bomo potrebovali tudi takšno aplikacijo," je dejal minister in pojasnil, da gre za drugo aplikacijo. Na vprašanje, ali jo že razvijajo, je odgovoril: "Mi vsekakor delamo na tem, da bomo čim bolje pripravljeni, če pride do potrebe, vsekakor pa takšna aplikacija terja precej več časa kot tokratna."
(1) Mobilno aplikacijo uporabniki namestijo in uporabljajo prostovoljno in brezplačno.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora oseba, ki je uporabnik primernega pametnega telefona in ji je bila odrejena karantena ali je potrjeno pozitivna na virus SARS-CoV-2, mobilno aplikacijo namestiti tako, da je vanjo mogoče vnesti naključno kodo iz 30. člena tega zakona.
28. člen Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19
Določba 28. člena Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19, ki predvideva obvezno namestitev aplikacije za okužene in osebe v karanteni, ne velja za to aplikacijo, je v oddaji SVET poudaril Koritnik. Prostovoljna je pri tem, ali si jo naložimo ali ne, pa tudi pri odločitvi, da okuženi podatke o tem vnese v aplikacijo. "Včasih je kakšne stvari bolje narediti vnaprej, da potem nisi neprijetno presenečen," je o členu, ki je zapisan v zakonu, dejal minister.
Pogoj Appla in Googla je namreč prav to – da gre za popolnoma prostovoljno aplikacijo, pri kateri posameznikov ni mogoče identificirati. Gre za proces psevdonimizacije, kar pomeni za obdelavo osebnih podatkov na tak način, da teh podatkov brez dodatnih informacij ni več mogoče pripisati specifičnemu posamezniku.
Za vzpostavitev in delovanje aplikacije je odgovorno ministrstvo za javno upravo, za njo pa stoji stroka, in sicer Nacionalni inštitut za javno zdravje, je še pojasnil Koritnik.
KOMENTARJI (149)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.