400 ali 600 evrov še kako dobrodošlega dodatka za običajno slabše plačane delavce v domovih. To nikakor ni darilo, miloščina, po kaotičnih mesecih pripoveduje srednja medicinska sestra črnuškega doma za starejše Kristinca Novak.
Virus jim ni prizanesel, okužba se je širila, tudi med zaposlenimi, ki so dan za dnem odeti v skafandre skrbeli za svoje varovance. "Spodaj smo se potil, bili smo mokri, slačili smo se samo za tisti čas, ko smo šli na malico, potem pa spet nazaj v skafandre," opisuje. Gledali smo, kako ljudje umirajo in ob tem ves čas trepetali za svoje zdravje in zdravje svojih bližnjih, dodaja. "Moja mami je onkološki bolnik, imam dva otroka, nisem ju imela doma. Mamo sem poslala k bratu, otroka pa k očetu. Jaz sem bila sama, ker sem se bala, da bom koga okužila."
A država ni nagradila le tistih, ki so se bojevali v prvi liniji, skoraj 800 zaposlenih na zavodu za gozdove je za delo v prvem valu epidemije prejelo povprečno tisočaka in pol dodatka. "Niso bili sami, ampak so bili praktično ves čas v stiku tako z lastniki gozdov kot z izvajalci del, pa konec koncev tudi z naključnimi obiskovalci del, ki so v času epidemije gozdove izdatno obiskovali," je pred časom pojasnil Janez Logar, v. d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije.
A največ med vsemi sta dobila uradnika, ki sta epidemijo presedela v pisarnah – prvi v treh mesecih dobrih pet tisočakov dodatkov, drugi tisočaka manj.
"Glede na to, da so take razlike v teh dodatkih, nekdo, ki sedi v pisarni pa nima stika s covidom, je to zelo žalostno, da tega država ni sprevidela. Za moje pojme je to katastrofa. Katastrofa!" je jezna Novakova.
Spomnimo, vrtoglave zneske so prejemali tudi nekateri zdravniki, ki so v času epidemije, ko so bili posamezni oddelki zaprt, delali manj.
"Izplačila ter prejemanja dodatkov nikakor ne moremo enačiti s tem, koliko je vredno kakšno življenje. Vsa življenja so enakovredna," pravi Mateja Ribič, državna sekretarka na ministrstvu za delo.
Vlada je korona dodatek kot nadomestilo za tveganje razdeljevala po načelu - višja plača - višji dodatek. Skupaj smo zanje doslej porabili dobrih 600 milijonov evrov.
"Z razglasitvijo konca epidemije bodo do covid dodatkov upravičeni tisti, ki bodo neposredno delali s covid pacienti," je danes napovedal Jože Golobič, v. d. generalnega direktorja UKC Ljubljana. Še vedno jih bodo torej prejemali nekateri zdravstveni delavci in negovalci v rdečih conah. Ostali pa se vračajo nazaj k osnovnim plačam.
"Lahko so otrokom omogočili nekaj več, omogočili so jim letne počitnice, omogočili so jim mogoče boljša oblačila in živeli so brezskrbno. Ni bilo treba čakati in živeti iz meseca v mesec," pravi Mateja Žiher Jurinjak, direktorica DEOS Center starejših Črnuče. Zato se po njenih besedah lahko upravičeno bojimo še dodatne kadrovske podhranjenosti v domovih, saj se utegnejo številni odločiti, da - v želji po boljšem zaslužku - poiščejo drugo zaposlitev.
Kaj pa ostali dodatki?
Z današnjim dnem se, poleg že omenjenih dodatkov za javni sektor, preneha izplačevati dodatnih 100 evrov za nego otroka in pa tudi povečan znesek - šlo je za 100 ali 200 dodatnih evrov mesečno, odvisno od števila otrok - za veliko družino.
Naslednji pomemben datum je 30. junij. Samo še do takrat za podjetja velja delno kritje fiksnih stroškov, karantene in višje sile, subvencioniranje minimalne plače, čakanje na delo doma, mesečni temeljni dohodek za s.p in skrajšani delovni čas. Vendar pa se neuradno omenja, da bi se zadnji dve obliki pomoči s prihajajočim interventni zakonom, ki naj bi ga vlada vendarle potrdila v četrtek, lahko podaljšali, in sicer do konca septembra oziroma celo do konca leta.
En ukrep pa bo veljal še dlje: vsi, ki še niste uspeli porabiti lanskega letnega dopusta, vam ni treba hiteti in tega narediti v naslednjih 15 dneh, ampak imate časa še do konca leta.
KOMENTARJI (260)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.