Podatki kažejo, da smo v Sloveniji porabili veliko, a ni nujno, da vedno najbolj pametno, ugotavljajo člani fiskalnega sveta. Lanski izdatki za ukrepe so namreč predstavljali 5,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v povprečju Evropske unije pa 3,3 odstotke.
Več od nas je med evropskimi državami, za katere so dostopni podatki, porabila le Litva. Največ denarja, polovica, je šla za subvencije, ki so bile namenjene predvsem ohranjanju delovnih mesto, vseeno pa se je anketna stopnja brezposelnosti med zadnjim četrtletjem leta 2019 in prvim lani povečala za dobro odstotno točko, kar je več kot v povprečju EU.
Najprej, za socialne transferje prebivalstvu smo namenili kar en odstotek BDP, ki pa se niso prelili v potrošnjo, temveč v varčevanje in to celo najbolj izrazito v EU, kar kaže na neučinkovitost takih ukrepov v času, ko je večina stvari zaprtih in torej tega denarja sploh ni mogoče porabiti.
Največje odstopanje je bilo pri sredstvih za zaposlene, kamor sodijo covid dodatki za javni sektor. Ti ukrepi so predstavljali 0,7 odstotka BDP, največ med vsemi 15 članicami, ki objavljajo primerljive številke. Na drugi strani so podjetja iz obeh jamstvenih shem porabila le pet odstotkov razpoložljivih kreditov, v EU pa kar četrtino.
KOMENTARJI (168)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.