Koliko dodatka so dobili trgovci iz 'prve bojne linije' in kdo je izplačal najvišjega?

V začetku marca, ko so k nam prihajale številke o vedno več mrtvih v sosednji Italiji za posledicami zapletov po obolenju s covidom-19, se je tudi v Sloveniji pojavil kolektivni strah, da nas zna doleteti podobna usoda. Ljudje so v strahu pred odrejeno karanteno in zaprtjem trgovin množično praznili police trgovin, kopičili neverjetne količine zalog, trgovke in trgovci pa so pravili, da česa takšnega niso še doživeli, tudi v času najdaljših praznikov ne. Takrat večina od njih niti ni vedela, da je koronavirus že prisoten v Sloveniji in da bi bilo ključno, da bi že takrat imeli primerno zaščitno opremo, saj so bili med svojim delom zelo izpostavljeni morebitni okužbi. Šele, ko je vlada razglasila epidemijo 13. marca 2020, se je začelo omejevati dostop do trgovin, sprejeti so bili odloki, da trgovine delajo krajši delovni čas, prav tako so imele pri nakupovanju prednost ranljive skupine, začelo se je govoriti o zaščitni opremi, ki jo je treba zagotoviti delavcem v trgovini, pa tudi o zaščitni opremi, ki jo morajo uporabljati kupci, ki prihajajo nakupovat.

Med delavci, ki delajo v prvih bojnih vrstah, so se takrat omenjali zdravstveni delavci, pa tudi trgovke in trgovci, zato so številni pozivali, da je treba njihovo požrtvovalnost primerno nagraditi. Vlada je sprejela prve ukrepe finančne pomoči, med katerimi je določila 200 evrov kriznega dodatka za zaposlene, ki delajo v času razglašene epidemije. Delavci v zdravstvu so poleg kriznega dodatka dobili še dodatek za delo v rizičnih razmerah po kolektivni pogodbi za javni sektor, medtem ko trgovcem takšen dodatek ne pripada. 

Po izplačilu majskih in aprilskih plač smo pri vseh večjih trgovcih preverili, ali so vsem svojim zaposlenim izplačali dodatek in ali so jih še kako drugače nagradili za njihovo prekomerno obremenitev in požrtvovalnost. 

Dodatne nagrade le nekaterim

Dodatne nagrade zaposlenim so v marcu izplačali v Lidlu, Tušu, Sparu in Mercatorju. V Spar Slovenija so se odločili, da izpostavljene delavce v marcu dodatno nagradijo tudi za prvi del marca, tako da so dobili izplačan krizni dodatek, dodatno pa še posebni dodatek. Kakšna je bila višina dodatka, nam niso razkrili, prav tako ne, kdo vse ga je dobil. Pogled na eno od plačilnih list trgovke v Sparu, ki ne želi biti imenovana, pa tega dodatka ne prikaže. V Sparu sicer pravijo, da so dodatek izplačali vsem delavcem v podjetju, ki so bili do njega upravičeni, višina dodatka pa je bila pogojena s številom dejansko opravljenih delovnih ur zaposlenega. "Poleg zakonsko predpisanega zneska smo v podjetju za prvo polovico marca samoiniciativno dodatno izplačali znesek v višini 100 evrov."

V Tušu so za marec zaposlenim nakazali poleg zakonsko določenega kriznega dodatka še posebni dodatek v višini 140 evrov bruto. Kot so dejali v Tušu, so se s tem dodatkom zaposlenim “zahvalili za delo in trud, ki ga vsak dan prispevajo”. V Lidlu so vsem zaposlenim za čas, ko so bile trgovine še posebej oblegane in so bili trgovci izredno obremenjeni, torej od 9. do 15. marca, nakazali 200 evrov posebnega bruto dodatka, prav tako so njihovi zaposleni dobili nakazanih še 200 evrov kriznega dodatka. V Mercatorju pa so se že 18. marca pohvalili, da je podjetje uvedlo za vse zaposlene posebni dodatek v višini 30 odstotkov osnovne plače, prav tako so zaposlenim nakazali zakonsko predviden krizni dodatek. A tudi tukaj mnoge trgovke opozarjajo, da tega dodatka niso dobile nakazanega. 

Posebnega dodatka niso izplačali v Hoferju. Kot so pojasnili, so že v začetku leta vsem zaposlenim v prodaji in logistiki mesečno plačilo v povprečju zvišali za kar 18 odstotkov.

Trgovci so tako za svoje delo ‘v prvih bojnih vrstah’ dobili v glavnem v prvem protikorona paketu določen krizni dodatek v višini 200 evrov (v marcu sorazmerni delež 118 evrov), ponekod pa še dodatno spodbudo podjetja, a očitno ne vsi.

Največji dodatek v trgovini izplačal Petrol

Kaj o tem pravijo v Sindikatu delavcev trgovine Slovenije, kjer so že marca pozvali, naj vlada sprejme za trgovce višji krizni dodatek v višini 500 evrov. "Na žalost se še vedno nismo dogovorili za višji krizni dodatek zaradi obremenjenosti. Že v aprilu smo dali poziv Trgovinski zbornici in delodajalcem za višji dodatek, ampak nam zaenkrat še niso prisluhnili. V večjih trgovskih podjetjih, ki so tudi največja podjetja v državi, so ob zakonsko določenem dodatku v višini 200 evrov za 174 ur dela (drugače velja recipročnost) izplačali tudi posebni dodatek," pojasnjujejo in dodajajo, da so največji dodatek v trgovini izplačali v Petrolu, saj so namenili dodatna dva evra za vsako uro dela v kriznih razmerah najbolj ogroženim. V Petrolu nam višine dodatka niso razkrili. "Ne glede na to, da smo se vsi zelo trudili, da bi podjetje poslovalo, kar je le mogoče najboljše v teh težkih razmerah, pa je žal tako, da je prodaja padla tudi za 50 odstotkov in več. Kljub izjemnim padcem prometa smo se v teh kriznih razmerah odločili za dodatna izredna izplačila tistim kategorijam zaposlenih, ki so bili najbolj izpostavljeni možnostim morebitne okužbe s koronavirusom. Gre torej za izplačilo posebnega Petrolovega dodatka, ki smo ga upravičenim zaposlenim izplačali poleg vladnega kriznega dodatka."

Glede ustrezne zaščitenosti zaposlenih pred nevarnostjo okužbe v sindikatu pojasnjujejo, da jim je z velikimi napori uspelo v času krize prepričati slovensko javnost in odgovorne, da so tudi prodajalke in prodajalci ogroženi, da so to delavci, ki so bili v prvih bojnih linijah in so opravljali svojo osnovno funkcijo za oskrbo prebivalstva. "Kljub začetnemu negativnemu mnenju NIJZ, da prodajalke niso ogrožene, smo uspeli dokazati s primeri iz Kitajske, kako se mora zaščititi delavce, zato so začeli nameščati na blagajne plastične pregrade ter delavkam kasneje razdelili maske oziroma zaščitno opremo. Sploh nas ne čudi in smo pozdravili ukrep, da je predsednik vlade razrešil direktorico nacionalnega inštituta, ki ni bila kos razmeram."

Zaenkrat večjih odpuščanj (še) ni

Epidemija je močno zarezala v gospodarstvo in posledice so že vidne, saj so mnoga podjetja prisiljena odpuščati, veliko podjetnikov je moralo zapreti svoja podjetja, število brezposelnih je preseglo 90.000. Trgovina je ena največjih dejavnosti v državi, finančni položaj trgovcev pa zelo raznolik. Trenutno so v izredno težkem položaju tekstilci in prodajalci avtomobilov ter določenega tehničnega blaga, vendar se bo po pričakovanjih sindikata potrošnja sprostila. Pričakujejo, da bodo državljani kot kupci verjetno normalno zaživeli šele v juliju.

Na vprašanje, ali so v sindikatu obveščeni o načrtovanih odpuščanjih, odgovarjajo, da zaenkrat pri večjih trgovcih odpuščanj ni bilo, "opažamo pa, da težave nastajajo predvsem pri majhnih podjetjih, ki so bila pred krizo v investicijah in sedaj tega zaprtja zaradi covida-19 ne morejo zdržati". Po njihovih podatkih je do sedaj v trgovini brez zaposlitve ostalo nekaj deset zaposlenih.

V odzivu na velike razlike med dodatki, ki so jih zaradi povečane obremenitve in izpostavljenosti prijeli zaposleni v javni upravi in tisti v gospodarstvu, je generalni sekretar sindikata Ladi Rožič dejal, da si tega ne želi komentirati, "saj smatram, da so si tako kot prodajalci tudi oni zaslužili ta dodatek, vendar, kot je po slovenski navadi, se je s sindikati, ki imajo za partnerja državo kot edinega delodajalca, in nam sindikatom v zasebnem sektorju, ki imamo npr. v trgovini 15.000 delodajalcev, težje dogovoriti, saj je v ospredju lastnikov prvenstveno le zaslužek. Ob tem moram poudariti, da so bili v letu 2019 najvišji dobički ravno v dejavnosti trgovine in da so razmerja med plačami vodilnih in zaposlenimi najvišje v državi."