Kdo bo kril stroške dodatne zaščitne opreme v zobozdravstvu?

Sredi marca je zdravstveni sistem v velikem obsegu zastal zaradi ukrepov za obvladovanje širjenja novega koronavirusa. Zobozdravniki lahko od sobote obravnavajo tudi nenujne paciente, a zaradi velike možnosti izpostavljenosti okužbi tako za zaposlene v ordinacijah kot tudi za bolnike med njimi vlada večja previdnost. 

Zaposleni v zobozdravstveni ambulanti bodo morali tudi pri obravnavi domnevno zdravih bolnikov uporabljati zaščitno opremo, med drugim masko FFP2/N95, vizir, ki sega v predel vratu, ali zaščitna očala, pokrivalo oz. plašč z dolgimi rokavi, pokrivalo za lase in ušesa ter rokavice. Za vsakega bolnika si bo osebje v zobozdravstveni ordinaciji moralo nadeti nov komplet osebne zaščitne opreme. Tako bodo posledično nastali dodatni stroški. 

Zobozdravniki pričakujejo, da jim bo država, kot drugim izvajalcem v javnem zdravstvu, zagotovila zaščitno opremo iz blagovnih rezerv. Po mnenju zobozdravnikov bi lahko pokrili vsaj del dodatnih stroškov, da ti ne bi obremenjevali zdravstvene blagajne ali pacientov.

Na nas se je obrnila bralka, ki so ji ob naročanju pri zobozdravniku, ki ima sicer koncesijo, povedali, da bo morala poravnati tudi stroške zaščitne opreme. Kasneje je bil njen zobozdravnik obveščen, da ji tovrstnega stroška ne sme zaračunati. 

Nenačrtovani stroški zaradi epidemije v višini okoli 36 milijonov evrov

Kot so nam odgovorili z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, takšno doplačilo za zaščitno opremo v javni zdravstveni službi ni predvideno, zato se lahko zavarovana oseba pritoži, bodisi pri izvajalcu zobozdravstvene storitve bodisi pri območni enoti ZZZS, pri čemer naj predloži tudi ustrezen račun. Kot nam je pojasnil Damjan Kos, vodja sektorja za informiranje in odnose z javnostmi pri ZZZS, tudi bolniki s covidom-19 za zdravljenje na primer na infekcijski kliniki ali za pregled pri družinskem zdravniku niso nič doplačali.  

Po grobih ocenah na ZZZS pričakujejo, da bodo pri izvajalcih zdravstvenih storitev nastali dodatni nenačrtovani stroški, povezani z epidemijo koronavirusa, in sicer v višini okoli 36 milijonov evrov. Od tega 15 milijonov evrov v osnovni zdravstveni dejavnosti in 21 milijonov v bolnišnični dejavnosti. 

Na podlagi 48. člena zakona o javnih financah pričakujejo, da bo te stroške kril državni proračun, in sicer na podlagi poročil, ki jih bo ZZZS zbral od izvajalcev zdravstvenih storitev. Veliko si obetajo od evropskih mehanizmov pomoči, ki se lahko uporabijo tudi v takšnih primerih. Pričakujejo, da bodo v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi zagotovili koriščenje sredstev solidarnostnega sklada EU za podporo ukrepom za blažitev posledic pandemije covida-19. Tako bi stroške v celoti ali vsaj del njih krili iz evropskih sredstev, tako pa bi posledično razbremenili državni proračun ali ZZZS, še dodaja Kos. 

Zasebni zobozdravniki: stroški višji, pacientov manj

Po besedah Sabine Markoli iz Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov so vsi zobozdravniki, tako zasebni kot zaposleni v javnih zavodih, pričakovali, da bo vsaj del zaščitne opreme zagotovila država. Zaenkrat je še niso prejeli, pričakujejo, da bo oprema prišla morda v tem tednu, a po nekaterih informacijah bodo večino opreme dobile šole in vrtci. 

Kot poudarja Markoli, so se cene mask, zaščitnih plaščev in razkužil v času koronavirusa občutno zvišale, zato bodo dodatni stroški za izvajanje sprejetih varovalnih ukrepov zelo visoki. Ocenjujejo, da bi lahko na mesec znašali okoli 3000 evrov. Ob tem je treba prišteti še čas za izvajanje ukrepov, kar pomeni manj obravnavanih pacientov in tudi manj narejenih storitev. V kolikor bi še ta čas preračunali v denar, je to še dodatnih toliko evrov, dodaja Markoli. 

Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov predlaga, da bi si partnerji v zdravstvenem sistemu v času krize pomagali. Tako so ena od možnosti dodatna sredstva na posamezno obravnavo, dodatni materialni stroški in sredstva za amortizacijo v standardnem zavarovalniškem timu, ki ga financira ZZZS in v določenem delu PZZ. Predloge so posredovali vladi, ministrstvu za zdravje in ZZZS. Markoli daje za primer Nemčijo, kjer zavarovalnice financirajo enkraten dodaten strošek v višini 14 evrov ali več. 

Če dodatnih stroškov ne bo pokril nihče, se bo morda breme preneslo na paciente

Zasebni zobozdravniki kot možno rešitev vidijo tudi možnost, da bi dodatne stroške vseh zobozdravstvenih ambulant v Sloveniji, tudi zasebnih brez koncesije, v času umirjanja epidemije pokrili iz dopolnilnih oziroma prostovoljnih zavarovanj. Zavarovalnice, ki izvajajo ta zavarovanja, se v času koronavirusa niso odpovedali premijam, opozarja Markoli. Ocenjuje tudi, da so zavarovalnice v tem času samo zaradi neizvajanja zobozdravstvenih storitev privarčevale od sedem do osem milijonov evrov. 

V kolikor dodatnih stroškov ne bo pokril nihče od omenjenih deležnikov v zdravstvenem sitemu in tudi državni proračun ne, obstaja možnost, da bodo morda potrebna doplačila tudi od pacientov, opozarja Markoli. "Treba je poudariti, da smo zobozdravniki že do zdaj skrbeli za ustrezno zaščito in varno obravnavo pacientov," zaključi Markoli. 

ZZS: Država je dolžna v kriznih razmerah poskrbeti za osebno varovalno opremo

Z vprašanji smo se obrnili tudi na Zdravniško zbornico Slovenije, iz katere so nam odgovorili, da ZZZS v svojem standardu plačuje materialne stroške, ki ne zajemajo osebne varovalne opreme, in da upoštevajo časovne normative iz leta 1982, ki so bistveno premajhni za izvajanje sodobnih javnih zobodravstvenih storitev. "25% prebivalstva nima opredeljenega osebnega zobozdravnika in 75% ostalih tudi opravlja storitve v zasebnem sektorju," so zapisali in dodali, da je bila že pred epidemijo dostopnost do zobozdravstvenih storitev slaba. Dodali so, da je treba povečati število programov, da se omogoči primerna dostopnost do storitev, saj zdaj "pacienti imajo zobozdravnika in široko košarico zobozdravstvenih storitev, a nimajo “vrat”, kjer bi dobili te storitve". 

Dodali so, da menijo, da je država v kriznh razmerah dolžna poskrbeti za krizno varovalno opremo. "Vstopamo v novo obdobje, ko odpiramo zobozdravstvene ordinacije, in breme prehaja na plačnika zobozdravstvenih storitev, to je ZZZS," so zapisali. 

Glede prevalitve stroškov na paciente pa so zapisali, da to težko komentirajo, saj v tem trenutku še nimajo ocen. "Strokovne smernice opozarjajo na povečanje materialnih, kadrovskih stroškov ter stroškov povezanih s časovnimi normativi. Slednji so bili tako ali tako podhranjeni že pred epidemijo. Znotraj smernic smo iskali rešitve, in sicer da se enemu pacientu opravi več storitev na enkrat in se tako optimizira porabo OVO ter zmanjša stroške časovnih normativov," so še zapisali, ob tem pa poudarili, da so strokovne smernice neobhodne, če želijo zagotoviti varne razmere za delo s pacienti v trenutnih razmerah. Vse ostalo bi namreč pomenilo povečanje rizika prenosa okužbe.