Kot je povedal predsednik odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Krunoslav Pavlović, dr. dent. med., bodo paciente, ki so bili naročeni na termine pri zobozdravniku, zobozdravniki sami kontaktirali, takoj ko bodo imeli informacijo, da se bodo ambulante odprle. Nikomur ni treba klicati v ambulante, vsi bodo dobili informacijo.
NUJNE ZOBOZDRAVSTVENE VSTOPNE TOČKE PO SLOVENIJI
Po Sloveniji deluje 9 nujnih vstopnih točk, dežurnih ambulant, kamor te mora napotiti osebni zobozdravnik, in sicer so te točke v Murski Soboti, Mariboru, Celju, Mislinji, Ljubljani, Novem mestu, Kranju, Novi Gorici in Kopru. Povsod je tudi organizirana ambulanta za zdrave in covid-19 paciente.
Nujni primeri so:
- močan zobobol, kjer protibolečinska sredstva ne pomagajo več,
- otekanje v ustni votlini,
- spremljajoča vročina,
- krvavitve,
- poškodbe.
Nujni primeri pa niso:
- prelom protez,
- izpad mostičkov,
- izpad zoba iz proteze,
- če se odkruši zob,
- izpade plomba.
ORTODONTI
Prav tako v tem času ni pregledov pri ortodontih, kar pomeni, da je treba skrbeti za bolj intenzivno ustno higieno pri fiksnih aparatih. Pri snemnih aparatih je nasvet, da jih nosijo več kot običajno. Njihov učinek bo tako še večji.
Zakaj zasebni zobozdravniki ne smejo delati?
V zdravniški zbornici se zavzemajo, da bi v sistem dela vključili tudi zobozdravnike zasebnike brez koncesije, čemur pa zdravstvena zavarovalnica nasprotuje. Kot je povedal Krunoslav Pavlović, jim zdravstvena zavarovalnica ne dovoli, da bi tudi sami predpisovali recepte, tudi ne morejo delati v dežurnih vstopnih točkah, saj se ne morejo prijaviti v javni sistem zavarovanja. Tega sicer že doslej ni bilo, ampak tako zobozdravniki kot celotna Zdravniška zbornica pričakujejo, da bi zavarovalnica vsaj v času krize naredila izjemo, da bi lahko tudi zasebniki pomagali pri dežurstvu. Zobozdravniki imajo namreč v teh razmerah poseben sistem kroženja in bojijo se, da bi zmanjkalo zobozdravnikov, ki bi delali na teh vstopnih točkah.
Zdravstvena zavarovalnica vztraja: "Zasebni zobozdravniki s koncesijo lahko delajo, ker imajo pogodbo z ZZZS, čisti zasebniki brez koncesije pa nikoli niso izvajali storitve za paciente ZZZS in tako velja tudi zdaj. Prav tako pa ni pomanjkanja zobozdravnikov v javni mreži, ker ne opravljajo nenujnih storitev, temveč samo dežurno nujno zobozdravstveno službo. Takšen način delovanja imajo urejen povsod v Evropi. Javna sredstva za zdravstvo so namreč omejena. V Sloveniji npr. na prebivalca namenimo v povprečju 20 odstotkov manj izdatkov za zdravstvo kot v EU, predvsem so vplačila v ZZZS premajhna s strani državnega proračuna. Če bi želeli doseči povprečje EU, bi morali vplačati v ZZZS letno dodatnih 500 milijonov evrov. Tako bi tudi izboljšali dostopnost do nekaterih zdravstvenih storitev."
Zasebnega zobozdravnika naj bi imelo v Sloveniji 25 odstotkov ljudi.
KOMENTARJI (95)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.