'Karantena za dopustnike iz Hrvaške je možnost, lahko bi jo odredili samo za mlade'

Od začetka junija do 12. avgusta je bilo iz Hrvaške 70 vnesenih primerov okužbe z novim koronavirusom, v zadnjih dneh se je to število začelo strmo povečevati. V četrtek je bilo potrjenih dodatnih 22 primerov vnosov iz Hrvaške, 20 med njimi iz Zrć na otoku Pag, ki slovi po burnem nočnem življenju."Hrvaška postaja zelo pomembna destinacija za vnos okuženih oseb v slovenski prostor," je opozoril direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek.

"To nas zelo skrbi, ker imamo zelo veliko ljudi na hrvaški obali. Do sedaj je bila očitno na Hrvaškem takšna struktura dopustnikov, ki ni hodila v nočne lokale. Zadeve so se obrnile, očitno je zdaj veliko mladih, ki hodijo v nočne lokale," je ocenil.

Povedal je, da je imel v četrtek dolg pogovor s prvim možem hrvaškega zavoda za javno zdravje Krunoslavom Capakom in ugotovila sta, da je izvor okužb, tako slovenskih kot hrvaških državljanov, na Hrvaškem na istih lokacijah, gre za nočne lokale. Zato pozdravlja odločitev Hrvaške, da vsaj začasno zapre nočne lokale.

Capak je Kreka, kot pravi, tudi povprašal, ali Slovenija namerava uvesti karanteno za osebe, ki bodo prišle iz Hrvaške."Odgovoril sem mu, da je to vedno opcija. Če se število uvoženih primerov okužb ne ustavi, bomo morali poseči tudi po karanteni," je dejal prvi mož NIJZ.

Hrvaška sicer trenutno po številu okuženih na 100.000 prebivalcev v zadnjih 14 dneh ne dosega številke, da bi jo morali uvrstiti na rdeči seznam držav po epidemiološkem tveganju. So pa problematični prav številni vnosi, zlasti mladih ljudi, starih do 35 let.

Tako imajo na voljo več možnosti za uvedbo karantene - ena od njih je, da bi jo odredili za mlade v starostnih skupinah od 15 do 35 let, lahko za vse, lahko pa bi zahtevali negativen test na okužbo z novim koronavirusom ob vstopu v državo, ki ne bi smel biti starejši od 36 ur.

Kreku se zdi nepojmljivo, da ljudje kljub vsem pozivom in opozorilom še vedno hodijo v nočne klube. "Če bi vsi opravili svojo nalogo, bi bili na varni strani. Če pa ga eni 'biksajo', imamo problem. In potem bodo zaradi tega, ker ga eni 'biksajo', morali vsi v karanteno," je opozoril in dodal, da je to tudi velik ekonomski problem.

Upa, da bo Hrvaška naredila vse, da ne bo več ljudi v nočnih klubih. Če pa njeni ukrepi ne bodo dovolj radikalni, bo slovenska stran morala reagirati."Tudi mi ne želimo, da 140.000 ljudi na Hrvaškem navali na mejo. Želimo, da so stvari obvladljive."

Zaradi pomanjkanja hitri testi raje le za urgentna stanja v bolnišnicah

Glede možnosti uvedbe hitrih testov na meji po vzoru nekaterih držav, denimo Nemčije, je Krek opozoril na več problemov. Hitri testi odkrijejo kvečjemu polovico okuženih, saj je koncentracija virusa pri tistih, ki so se okužili v dveh dneh pred izvedbo testa, še premajhna, da bi jo test zaznal. Ti so zato lahko lažno prepričani, da niso okuženi in širijo virus naprej.

Poleg tega pa so težave z dobavljivostjo teh hitrih testov. Ker jih ima Slovenija na voljo razmeroma malo, jih raje uporabljajo za urgentna stanja v bolnišnici. Nasprotno pa si lahko Nemci privoščijo, da vsakega testirajo ob vhodu v državo, ker imajo lastno proizvodnjo hitrih testov. A tudi oni s tem v državo spustijo polovico okuženih, misleč, da niso.

Epidemiologom v Sloveniji sicer zaenkrat še uspeva obvladovati razmere in sprotno iskati kontakte novookuženih. A Krek priznava, da 40 novookuženih na dan že težko epidemiološko obravnavajo.

"Če bi delali samo po osem ur, sploh ne bi mogli zdržati. Vsekakor pa ne bomo mogli delati tako, da bi lahko denimo dva meseca zapored epidemiološko obdelali 40 ali več novookuženih na dan," pravi. A tudi če bi jih uspeli obravnavati, Krek svari, da bo med prebivalstvom toliko okuženih, da bo epidemija na"neki točki postala neobvladljiva".

V času epidemije covida-19 so sicer na NIJZ reorganizirali epidemiološko službo tako, da so poleg obstoječih 27 epidemiologov v to ekipo razporedili še 40 strokovnjakov z drugih področij. "Želimo si, da bi dobili dodatna sredstva, da bi lahko vzpostavili še 30 ali 40 delovnih mest. Potem bi bili epidemiološko kar močni," je povedal.

Cilj je, da gredo jeseni vsi otroci v šole

Krek si želi, da bi novo šolsko leto začeli z otroki v šolah."Na NIJZ si želimo, da bi bile šole polne. To podpiramo in želimo, da so otroci v šoli, v skupini, da se družijo s sovrstniki."

Z ministrstvom za izobraževanje so že pred nekaj časa dorekli različne modele izobraževanja v času epidemije. V šole bodo skušali vpeljati različne modele, v principu pa gre za sistem, po katerem se učenci različnih razredov v šoli ne bi srečevali, na avtobusih pa bi nosili maske.

Tako bi zmanjšali tveganje za prenos, če bi se okužba v določenem razredu pojavila, pa bi v karanteno poslali samo en razred in ne celotne šole. A to bo možno le v primeru, če se bodo po šolah držali njihovih navodil.