Krčenje košarice zdravstvenih pravic? Minister zagotavlja, da o tem še ni tekla beseda

Minister za zdravje Tomaž Gantar je v oddaji 24UR ZVEČER na vprašanje, ali nas je lahko strah krčenja košarice zobozdravstvenih pravic, dejal, da zaenkrat o tem na ministrstvu za zdravje ni tekla beseda. To naj bi bile zgolj govorice in predvidevanja, zatrjuje. "Ministrstvo tega ne jemlje enostavno, zaenkrat ne vidim potrebe po tem. Če bi se zgodil črni scenarij, pa se bo treba seveda usesti in najti rešitve. Najprej bomo poskusili zagotoviti sredstva. Želimo si zagotovitve pravic, vemo, da so cene prenizke. Nekje bo meja in se bo treba odločiti, mislim pa, da še nismo na tej točki."  

Generalni direktor ZZZS Marjan Sušelj je glede svoje izjave o krčenju košarice, ki je razburila javnost in stroko, sicer pojasnil: "Nekateri postopki so mogoče nekoliko zastareli in bi lahko brez škode za pacienta bili tudi določeni deli postopkov izpuščeni vsaj za določen čas. In dejansko se bi pač usmerilo zdravljenje na tiste ključne zadeve."

Sicer zgroženi nad njegovo prvotno napovedjo so temu zdaj prikimali tudi zobozdravniki. Da je košarica zobozdravstvenih storitev glede na vire financiranja zastavljena preširoko, so opozarjali že leto in pol pred epidemijo. 

'Treba je narediti analizo, kaj je tisto, kar državljani potrebujejo'

Krunoslav Pavlović, podpredsednik Zdravniške zbornice, poudarja: "Jaz ne poznam zdravstvenega sistema, ki bi kril implantate, implantatno nadgradnjo na javna sredstva. Še enkrat poudarjam, da je treba narediti analizo, kaj je tisto, kar državljani resnično potrebujejo." 

Ker je ZZZS širil košarico pravic, ni pa povečeval števila programov, so doplačila postala nujna, pravi Pavlović. Na ta način pa se, nenazadnje, podaljšujejo tudi čakalne vrste.  Večji delež financiranja v zobozdravstvu namreč izhaja iz prostovoljnih, dodatnih zavarovanj. Če bi želeli skrajšati čakalne dobe, bi se morali v mrežo vključiti tudi zobozdravniki zasebniki: "Le strokovnjaki vemo, kaj je pravzaprav dobro, da imajo pacienti  krito v neki javni košarici zobozdravstvenih storitev, ki pa bi bila dejansko 100-odstotno krita." 

10.000 zaposlenih pomeni 25 milijonov manj prispevkov

Dejstvo je, da bo zdravstvena blagajna trpela. Zavod se boji nižjih vplačil prispevkov zaradi upada gospodarske dejavnosti in občutnega povečanja brezposelnosti. Kot je pojasnil Sušelj, 10.000 brezposelnih pomeni približno 25 milijonov manj prispevkov. 

Načrtovanih programov ne bo mogoče izvesti v drugi polovici leta, zlasti, ker so se spremenile ureditve. Denimo razkuževanje prostora po obravnavi pacienta. Hkrati pa imajo pacienti več potreb kot pred epidemijo, več je tudi bolniških nadomestil. 

Vlada je sicer v tretji paket ukrepov tik pred zdajci umestila tudi določilo, ki bo zdravstvu prineslo 88 milijonov evrov proračunskega denarja, a na ZZZS opozarjajo, da bo to premalo, saj ocenjujejo, da bo zaradi slabše ekonomske dejavnosti, odpuščanj in odloga plačil prispevkov letos v zdravstveni blagajni 129 milijonov evrov manj zbranega denarja, pri čemer so že upoštevali 86 milijonov evrov prostih sredstev, ki jih imajo na računu in s katerimi bodo preprečili še večji primanjkljaj. Če država v zdravstvo ne bo vložila več, se bo zavod hitro znašel v rdečih številkah, je prepričan Sušelj in predvideva izpad v višini 100 milijonov evrov.