Zdravstvo v kadrovski krizi, Tonin: stvari so bolje organizirane kot marca

Na novinarski konferenci NSi, na kateri je na predvideno temo epidemioloških razmer in stanja v zdravstvenem sistemu govoril predsednik stranke Matej Tonin, je beseda tekla tudi o političnih temah, kazenski ovadbi, sodelovanju s stranko DeSUS, delovanju vlade in še nekaterih drugih stvareh. 

Tonin je povedal, da se s krizo za zdaj soočamo relativno dobro. "Pomemben dejavnik je naša možnost dostopa do finančnih trgov, saj imamo dobre ocene vseh treh bonitetnih agencij. To nam daje neko samozavest in mirnost za prihodnje mesece," je dejal.

"Naši ukrepi in sistem še vedno delujejo. Po številu umrlih na milijon prebivalcev smo še vedno eni najboljših v Evropi."  Tonin je prav tako prepričan, da smo danes bolje pripravljeni na epidemijo, kot smo bili marca letos. "Imamo prenovljen državni načrt, civilna zaščita je pripravljena, tudi zdravstvo je bolje organizirano. Danes so denimo številke brisov mnogo večje, kar kaže, da so stvari v zdravstvu bolje organizirane."  Če bi se stvari zaostrile, je premična bolnišnica Role 2 na razpolago, a Tonin upa, da do tega ne bo prišlo. Sicer njegovih besedah delajo vse, da bi lahko za bolnike poskrbeli v okviru obstoječih bolnišničnih kapacitet.

Odgovoril je tudi na očitke, da ukrepi v PKP5, ki so povezani s krajšanjem čakalnih vrst, pomenijo privatizacijo zdravstva. "Pomembno je, da imajo državljani dostopno zdravstvo, ne glede na to, kako je ta zdravnik organiziran. Za državljane je ključno, da pridejo do dostopnega zdravstva. To je ključna vrednota," zatrjuje Tonin in dodaja, da gre za ukrep, ki ga bo plačala država in ne posameznik, zato ne moremo govoriti o poskusu privatizacije zdravstvenega sistema. "Rešitve v PKP5 ne ukinjajo javnega zdravstva." Slovenija mora po njegovem mnenju uporabiti tudi vse zdravstvene kapacitete, ki so na voljo za zmanjšanje čakalnih vrst.

Glede okužb na ministrstvu za obrambo je dejal, da jih je bilo okrog 30, vendar so vse izbruhe ustrezno in hitro zamejili. 

Primanjkuje vsaj četrtina kadra zdravstvene nege

Če Tonin pravi, da so razmere pod nadzorom, pa medicinske sestre opozarjajo, da se zdravstveni sistem sooča s hudim kadrovskim primanjkljajem. "V zdravstvenem sistemu že v normalnih razmerah manjka vsaj četrtina kadra zdravstvene nege. Zdaj, med epidemijo, pa je to pomanjkanje še bistveno večje, zaradi česar vsak izvajalec zdravstvene nege dela za dva. Epidemija je še dodatno razkrila, kako kadrovsko podhranjena je zdravstvena nega pri nas," opozarjajo pri Zbornici - Zvezi. Kot pravijo trenutno stanje odraža pomanjkanje vizije in načrtovanja kadra zdravstvene nege kot tudi načrtnega zanemarjanja financiranja tega področja. Zato se sprašujejo, "kdo bo skrbel za paciente, ko medicinskih sester ne bo več?"

»Zaposlene v zdravstveni negi najbolj boli odnos političnih odločevalcev, tistih, ki imajo vse vajeti v rokah, ki bi lahko spremenili stanje, če bi seveda imeli namen in voljo. Čutimo razvrednotenje, odvzem dostojanstva, ignoranco in mačehovski odnos. V takšnih razmerah je težko delati že v normalnih delovnih pogojih oziroma v času pred epidemijo, zdaj pa je delo nečloveško, nehumano, tako za zaposlene kot za naše uporabnike. Zaposleni so izčrpani, izgoreli in obupani,« so besede Slavice Mencingar, predsednice Sindikata delavcev zdravstvene nege Slovenije, ki meni, da bi z dodatkom na deficitarnost kratkoročno premostili trenutne težave glede odhajanja kadra, pri čemer pa gre le za gašenje požara. V vmesnem času je treba pristopiti k takojšnjim sistemskim rešitvam. "Morda sindikalne aktivnosti niti ne bodo potrebne, saj se bo sistem zaustavil sam," je še dejala Mencingarjeva in vse pristojne odločevalce pozvala, naj pristopijo k reševanju nakopičenih problemov, ki se zaradi njihove nedejavnosti in ignorance spreminjajo v nacionalno katastrofo.