Smo tik pred razglasitvijo epidemije?

Maribor, prestolnica podravske regije, je skupaj s pomursko včeraj postal rdeč.

"Katastrofalno, neodgovorno in neresno, da pričakujejo take drastične in kritične ukrepe, ki ne sodijo v nobeno preživetje. Ljudi bomo dali spet na borzo oziroma čakanje in se bomo zelo težko preživljali skozi ta čas, ki nam preti," ob včerajšnji novici, da zadnjič gleda polne mize, pravi Domen Krušnik, vodja lokala Jack & Joe Steak and Burger Club.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je včeraj namreč objavil nove podatke o številu okužb, med rdečimi regijami sta pristali tudi pomurska in podravska regija. Šok za gostince na tem koncu, posebno za tiste, ki bi danes začeli teden restavracij. Zdaj pa so s polnočjo zaprli.

Tanja Pintarič iz murskosoboške gostilne Rajh pravi, da še včeraj dopoldne niso nič vedeli o tem, nabavili so celo živila za ves konec tedna. "Ni lepa situacija. Gostje kličejo, kaj bo jutri, pojutrišnjem," razlaga. Nad novico so presenečeni tudi v ptujski gostili Grabar. "Nepričakovano, prišla je z danes na jutri," pove Alenka Grabar. Da se zavedajo resnosti situacije, pa pravijo v restavraciji Kodila iz Murske Sobote. A vseeno, da bi potrebovali kakšen dan več. "Tudi če bi do ponedeljka restavracije delale, se stanje v regiji ne bi bistveno poslabšalo," meni direktor podjetja Janko Kodila.

834 je bilo pozitivnih v četrtek, od 242 v bolnišnicah jih je 45 na intenzivni negi.

Marija Matejka Škufca Sterle, vodja SNMP v Zdravstvenem domu Ljubljana, pojasnjuje, da v zadnjem tednu opažajo, da je bolnika, ki je okužen z novim koronavirusom in ki potrebuje bolnišnično zdravljenje ali celo intenzivno nego, zelo težko kam napotiti. Kapacitete so namreč polne.

Na koncu kapacitet so tudi pri jemanju brisov na Metelkovi ulici v Ljubljani, kjer opravijo kar okoli 700 testov dnevno.

In kljub obvezni uporabi maske z včerajšnjim dnem tudi na prostem – v prestolnici v vrsti za trgovino, pa v parkih, središču mesta – ukrepa še vedno ne upoštevajo vsi, češ da je zunaj, na odprtem, to tako ali tako ne pomaga. Večina pa se novih pravil drži, tudi turisti.

Zakaj je to dobro, nas je včeraj opomnil infektolog in intenzivist z Infekcijske klinike Tomaž Vovko, ki je pred mikrofon stopil takoj po končanem dežurstvu. "Pripeljali so 58-letnega gospoda, zdravega, brez kakršnih koli bolezni, zelo 'fit', nič debelega. Nobenih takšnih dejavnikov ... Je zbolel, tako kot vsi ostali, kot včeraj 840 s prehladnimi znaki. Imel je visoko vročino," ponazori primer enega od hospitaliziranih bolnikov. Po nekaj dneh oteženega dihanja pa: "Ko je prišel k nam, je bil praktično umirajoč. V resnici se mu je ustavilo srce. Izvajali smo temeljne postopke oživljanja in ga rešili; s kolegi smo vstavili zunajpljučni obtok, da je gospod dejansko živ in malo boljši."

Če se bodo kapacitete še polnile, se naslednji podoben primer morda ne bo končal srečno, osebje je preobremenjeno. Vovko trenutno zdravi pet bolnikov; po standardu bi moral enega, največ dva.

Od včerajšnjega jutra pa je v veljavi tudi že nadzor gibanja med regijami, najprej z opozorili, s ponedeljkom bodo policisti pisali globe. Od 400 do 4000 evrov, če boste poskušali iz rdeče statistične regije v drugo brez dokazil – na primer brez dokazila delodajalca, zemljiškoknjižnega izpiska in podobno.

"Tudi izjava nekoga, ki bo podpisal, da jo je hčerka prišla negovati, je veljaven dokument," ob tem razlaga notranji minister Aleš Hojs.

Tudi za tujino potrebujete dokazilo, potovanja v tuje države so namreč začasno prepovedana za tiste v rdečih statističnih regijah. Iz včeraj razglašenih pa vladi sporočajo: "Popolnoma nepremišljena poteza, ki nas sili v propad, v nezmožnost plačevanja in še večjo socialno krizo."

Kakšen pa je na opisano komentar državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo Simona Zajca? "Situacija, v kateri so se gostinci in tudi ostali v gospodarstvu znašli, je težka, tega se zavedamo. In vsak omejitveni ukrep, ki ga vlada sprejme, ga ne sprejme z lahkim srcem, glede na to, da bodo stiske plačevanja težje. Zato že od septembra oziroma od marca naprej, ko je koronska kriza nastopila, država pomaga gospodarstvu s številnimi ukrepi. Ravno včeraj smo tako recimo sprejeli zadnji, peti paket, vreden 420 milijonov evrov, ravno zato, da pomagamo gospodarstvu, da bodo te praske oziroma rane, ki jih bo covid zadal, čim manjše."

A obližev na te rane PKP5 verjetno še ne bo dal. Kako so torej z Zajčevim odgovorom zadovoljni obrtniki in podjetniki? V Obrtno-podjetniški zbornici namreč zahtevajo 100-odstotna nadomestila plač zaposlenim, temeljni dohodek za delodajalce in vse fiksne stroške, vključno z najemninami. "Na Obrtno-podjetniški zbornici smo opozarjali, da si obrtniki in podjetniki več ne moremo privoščiti zapiranja poslovalnic, podjetij. Žal se je to dogodilo in pričakujemo od države PKP6. PKP5 dejansko blaži posledice, ki so sedaj, PKP6 pa pomeni nekaj drugega. Da bi PKP6 moral nekako zagotavljati vsem, ki so danes zaprti, 100-odstotno nadomestilo za zaposlene in 100-odstotno nadomestilo za likvidnost podjetij. V nasprotnem primeru bodo ta podjetja šla v stečaj in tega si ne smemo privoščiti – niti država niti mi na Obrtno-podjetniški zbornici – in seveda moramo narediti vse, da ta podjetja ostanejo nad vodo," poudarja predsednik zbornice Branko Meh. Situacija je po njegovem zdaj popolnoma drugačna, kot je bila prej, ob prvem valu novega koronavirusa. "Tedaj so še podjetja, predvsem mali podjetniki, imeli neka sredstva in so lahko blažili krize, zdaj pa teh sredstev ni. Zato na Obrtno-podjetniški zbornici apeliramo na vlado, da povrne 100-odstotno nadomestilo plače s prispevki in tudi nadomesti likvidnost podjetja ter da se dogovori tako z bankami kot z leasing hišami, da se to zamakne na čas, ko bodo podjetja lahko normalno obratovala."

Pa je takšna pomoč države po mnenju sekretarja na gospodarskem ministrstvu realna, torej vse plače, vse najemnine, fiksni stroški? Tudi premier Janez Janša je že pred dnevi opozoril, da denarja, ki je bil za pomoč na voljo spomladi, tokrat ni več. Zajc odgovarja, da bo tudi že PKP5 pomagal blažiti zdajšnje posledice korone. "Namreč, na novo je to, da se podaljšuje ukrep čakanja na delo, predvsem pomembno pa je za male in samostojne podjetnike to, da za oktober in do konca leta, z možnostjo podaljšanja še za pol leta, lahko pričakujejo mesečni temeljni dohodek v višini 1100 evrov, kar bo zelo dobrodošla pomoč v tej situaciji. Na našem ministrstvo smo že v času, ko je PKP5 začel svojo pot v postopku, začeli delati tudi na novih ukrepih. Predvsem smo želeli pripraviti ukrepe za tiste dele gospodarstva, ki jih dozdajšnji ukrepi niso pokrili. Tukaj govorimo predvsem o mestnem turizmu, potovalnih agencijah ... Zdaj bomo glede na situacijo seveda morali te ukrepe dodatno oplemenititi. Je pa res, da se ne samo gospodarstvo sooča z drugačno situacijo, kar se tiče financ, tudi država je v drugačni situaciji. Mi bomo ukrepe pripravili, potem pa nas čaka usklajevanje znotraj vlade, ki potem ugotovi, koliko in na kakšen način si država kot taka še lahko privošči."

Denarja za vse prošnje torej ne bo. Kaj bodo torej minimalne zahteve obrtnikov in podjetnikov? Meh pravi, da so minimalne zahteve, da se povrnejo vsi ti stroški ali pa da se odprejo gostinski lokali, ki so sedaj zaprti, ker tam navsezadnje ni bilo koronavirusa. Ta se je po njegovem širil na ulicah in v drugih večjih prostorih, kjer so se ljudje zbirali. "To pa je zdaj posledica in kaznovani so naši obrtniki in podjetniki," je jasen.

Zakaj pa so številni podjetniki podravske in pomurske regije šele včeraj, torej nekaj ur pred začetkom odloka, in to kvečjemu od medijev izvedeli, da morajo danes zapreti svoja vrata? Namreč še zjutraj so mnogi kupovali živila ... Uradni vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin pojasnjuje, da je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) tisti, ki spremlja incidenco v posameznih statističnih regijah. "Očitno je v teh dveh regijah prišlo do hitrega slabšanja epidemiološke slike in obe regiji sta se znašli daleč čez to mejo 140 okužb na 100.000 prebivalcev v zadnjih 14-dneh. In pričakovati je, da se bo to število še povečevalo, tako kot v drugih rdečih regijah. NIJZ je zadnje številke, pregled stanja objavil danes in posledično sta se tudi ti dve regiji znašli na tem seznamu." Ker pa se je to zgodilo šele včeraj, so ti ukrepi v Podravju in Pomurju začeli veljati danes. Tudi gibanje med tema dvema regijama in med drugimi se je na tem območju tako pričelo nadzorovati danes.

Pa se pristojni ne bojijo, da bi se okužbe, zdaj ko bodo gostilne zaprte, širile v zaprtih zasebnih prostorih? Ali ne bi bil boljši od zaprtja strožji nadzor? Bojana Beović, vodja vladne posvetovalne strokovne skupine za covid-19, odgovarja, da je takšen nadzor že potekal v zadnjem času, a neuspešno. "Prav gotovo s tem ne moremo nadzorovati zasebnega druženja v takšni meri, vsaj druženje v gostinskih lokalih pa se bo na ta način zmanjšalo." Kacin pa ob tem pravi, da v nekaterih razvitih državah Zahodne Evrope, članicah Evropske unije, uvajajo še veliko strožje ukrepe. "V Parizu, Bruslju so vse restavracije zaprte že kar nekaj časa, res pa je, da je tam napovedano, da bo to zaprtje trajalo 14 dni, po potrebi pa tudi več. Ko enkrat incidenca, število okuženih doseže tako visoko številko, je treba poseči po drastičnih ukrepih. In povsod tam, kjer prihaja do druženja, kjer se snemajo maske, kjer se ljudje sklanjajo drug proti drugemu, ko komunicirajo, je ta nevarnost, da se bo okužba razširila, še veliko večja. Rad bi dodal dejstvo, ki morda v Sloveniji ni dovolj poznano: ko najbolj razvita in najbogatejša članica Evropske unije (takoj za Luksemburgom) – to je Nizozemska s 16, 17 milijoni ljudi in ima zelo razvit zdravstveni sistem – ni več v stanju zagotoviti dovolj postelj za svoje paciente in jih potem namešča v Nemčijo in ko to počne tudi Češka, potem se moramo pri nas začeti spraševati, kam bomo mi nameščali naše bolnike, katero sosednjo državo bomo prosili, da bo zagotovila postelje za naše bolnike, če ne bomo tega širjenja pravočasno zaustavili? Bomo ljudi pošiljali na Madžarsko, v Italijo, na Hrvaško, kjer ni več nobenih kapacitet, nam bo Avstrija odstopila postelje? Ko se soočimo s takšnim vprašanjem, potem je videti zapiranje restavracij nekaj povsem drugega, kot pa v tem trenutku, ko so nekateri izvedeli, da so tudi njihove regije že tako okužene, da so problemi res veliki. Na drugi strani pa poglejte: že tedne gledamo, kakšne so razmere v kliničnem centru v Mariboru, in mislim, da bi morali vsi redno spremljati, kaj se nam dogaja, in potem veliko lažje predvidevati in razumeti, kaj je treba storiti."

Kako pa je potekal nadzor spoštovanja ukrepov prvi dan, koliko kršitev so policisti zaznali in ali danes že sledijo globe? Vodja oddelka za javni red in mir na policiji Boris Rojs razlaga, da je policija tudi včeraj, tako kot vse pretekle dni od samih uvedb ukrepov v mesecu marcu, izvajala nadzorne aktivnosti na terenu pri izvajanju svojih temeljnih nalog zagotavljanja varnosti ljudi in njihovega premoženja. "Imamo tudi sprotno poročanje s terena in do 18. ure (včeraj, op.p) so policisti po celotni državi opravili približno 1350 pregledov, nadzorov javnih krajev in pri tem ugotovili okrog 35 kršitev navedenih odlokov, ki so pričeli veljati v petek. S strani občanov na telefonsko številko 113 smo bili obveščeni polovico toliko o dodatnih kršitvah, o katerih pa so policisti v devetih primerih že pošiljali vloge na zdravstveni inšpektorat kot pristojnemu prekrškovnemu organu, po odlokih, sprejetih na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih," navaja.

Če oseba na odprtem prostoru ne bo nosila maske in je ne bo nadela niti ob opozorili policista, kako bo policija ukrepala? Rojs ob tem naprej želi apelirati na vse 'nejeverne Tomaže' in ostale odgovorne prebivalce Slovenije, da ukrepi niso za policijo oziroma nekoga tretjega, temveč za nas vse, ki živimo v tej skupnosti. "In še enkrat: spoštujte navedene odloke, nosite zaščitna sredstva, kajti v primerih, da policist pri opravljanju svojih osnovnih nalog, torej za katere je policija poklicana, hkrati ugotovi tudi opisane kršitve, nenošenje maske, bo na prvem mestu po načelu sorazmernosti policist osebo opozoril in izkazal neko pričakovanje, da bo masko namestila. V nasprotnem primeru pa bo nadaljeval s stopnjevanjem ukrepov."

Kako bodo pa sicer ukrepali podjetniki, če jim bo država s pomočjo premalo prisluhnila? Kaj bodo storili? Bodo po vzoru berlinskih gostincev zahtevali ustavno presojo, šli na sodišče? Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice pravi, da je za to zadolžena gostinska sekcija, ki bo o tem odločala. "Resnično pa tudi obrtniki, podjetniki razumemo to zdravstveno krizo, za katero je pomembno, da jo zajezimo. Jaz še vedno računam na pomoč države, ki nam je že pomagala, in verjamem, da nam bo tudi zdaj. Ni v krizi samo Republika Slovenija, v krizi je vsa Evropa. In tudi Evropa bo morala sredstva nameniti gospodarstvu, da bo preživelo. Samo v tem vidim možnost, da slovensko gospodarstvo tudi preživi."

Lahko upa Slovenija torej na milijarde Evrope? "Gotovo bo morala tudi Evropa, glede na situacijo, ki se dogaja po vsej Evropi, morala dodatno ukrepati. Bomo videli, kako bo. Za Slovenijo lahko rečem, da država ni pustila gospodarstva na cedilu spomladi in ga tudi zdaj ne bo," pa zagotavlja Zajc.

V kratkem naj bi se devetim rdečim regijam priključila še deseta. Kdaj, po oceni Beovićeve, utegne biti vsa država rdeča in najpomembneje, kateri ukrepi, ki jih bodo predlagali vladi, sledijo potem? Vodja strokovne skupine za covid-19 vseeno upa, da ne bo vsa država postala rdeča, "da se bomo vsi zavzel, gostinci, ki bi morali zdaj zapreti svoje lokale, in vsi ostali, ki so nekako tudi ekonomsko ogroženi zaradi te zdravstvene krize, da bodo vplivali na ves svoj krog znancev, prijateljev, družine, da bodo naredili resnično vse, da se omeji prenose virusa in s tem vpliva na zmanjšanje zdravstvene krize. Oziroma preprosto povedano: da se zaščitijo pred boleznijo in temi hudimi poteki bolezni, ki lahko ob tako velikem bremenu bolezni, ki je zdaj v družbi, prizadenejo pravzaprav vsako družino. Res apeliram na vse ljudi, še posebej bodo to lahko naredili tisti, ki se čutijo ogrožene in prizadete, ker samo na ta način lahko ohranijo oziroma spet vzpostavijo svoja delovna mesta." Beovićeva ob tem še dodaja, da je treba biti optimističen in narediti vse, da ne bomo govorili, da drvimo vsi proti rdečem, ampak da se bomo vsi postopno 'razbarvali'. "Seveda pa je časa dejansko malo. Novi ukrepi se sprejemajo te dni, medtem ko se število obolelih in tistih najhuje bolnih skokovito stopnjuje. In preden bodo ti ukrepi postali učinkoviti, bo minilo kar nekaj časa. Tipičen čas za to je od 11 pa tja do 14 dni. Če pa bo epidemija v tem času še vedno tako skokovito napredovala, za to je velika možnost, bo treba pogledati naprej po seznamu že pripravljenih ukrepov."

Koliko rezerve pa še imamo v bolnišnicah, tako pri kapacitetah kot pri kadrih, do popolnega kolapsa zdravstva? Beovićeva pravi, da že dolgo ne gre za nobene rezerve. "Od približno 100 hospitaliziranih v slovenskih bolnišnicah naprej, gre vse za postelje in za kader, ki bi sicer obravnaval druge bolnike. Jaz ne bi govorila o kakršnem koli zlomu ali kolapsu zdravstva, vsi zdravstveni delavci bomo delali naprej, morali pa se bomo odločiti, kateri bolnik je tako hudo bolan, da ima prednost pred drugim. Kar pa bo prav gotovo pomenilo, da nekateri, ki bi prav tako potrebovali zdravstveno oskrbo, te enostavno ne bodo mogli dobiti. Mislim, da je pametno, da vsi tisti, ki so zdaj v skrbeh zaradi svojega dela, pomislijo na to. Prepričana sem, da bomo solidarnostno pomagali eden drugemu, da bomo preživeli to krizo, tako zdravstveno kot ekonomsko."

Kaj nam torej zdaj preostane? Da nosimo maske, se razkužujemo, odpovemo vsa druženja in v čim večji meri ostajamo doma? Vladni govorec Kacin odgovarja, da se bliža dan mrtvih. "To je dan vseh svetih. In to je dan, ko se moramo spomniti vseh, ki smo jih pravzaprav izgubili spomladi in do tega trenutka. Ni treba hoditi na grobove, na pokopališča, treba je ukrepati zdaj. Ko boste jutri videli nekoga, ki ne nosi maske, povejte mu, naj si jo nadene, za njega, za nas vse. Če bomo v teh ukrepih učinkoviti, bomo v nekaj dneh morda dosegli vrh in začeli zmanjševati priliv novih bolnikov. Za to gre: omogočiti moramo našemu zdravstvu, da še naprej obratuje, da daje svoje usluge čim večjemu številu ljudi. In glede na to, da se je nam začelo med prvimi to število tako drastično višati, je upati, da bomo tudi med prvimi, kjer se bo začel padec, upadanje tega števila novookuženih. Za to so v tem trenutku potrebni močni ukrepi, predvsem pa je treba te ukrepe spoštovati. Če nekateri teh ukrepov ne spoštujejo, če tisti, ki enostavno ne verjamejo v to bolezen, 'kužijo' druge, potem smo vsi skupaj nemočni. Mislim pa, da vsi skupaj, eden za drugega lahko to storimo, da se potem lahko tudi hitro ekonomsko znova aktiviramo, da zagotovimo tudi kakovostne gostinske usluge. Zdaj je tisti trenutek, ko mora celotno država pokazati, da imamo skupen cilj –in ta cilj je, da število obolelih čim prej znižamo na čim nižjo stopnjo. Tukaj nam pomaga svetovalna skupina, vlada ji vedno prisluhne, in verjamem, da tudi gospodarstvo razume, da če želi obratovati naprej, moramo zamejiti število okužb in potem se bomo lahko tudi ekonomsko pobrali."

Ali drži, da naj bi danes kljub prepovedi nekateri člani Obrtno-podjetniške zbornice imeli odprte dejavnosti? Ali ni to neodgovorno? Meh tega podatka nima. "Naši člani obrtniki in podjetniki so vedno bili odgovorni in kolikor vem, bodo imeli lokale na rdečih področjih zaprte. Treba je vedeti, da so to frizerji, kozmetični saloni in vse drugo, ki se dejansko držijo teh pravil ... Zaradi tega smo toliko bolj razočarani, da se ravno pri nas 'vidi', kot da smo najbolj kršili, a moram reči, da se obrtniki in podjetniki striktno držimo tega. Zakaj? Ker mi želimo obratovati, želimo obdržati svoja podjetja. Tudi kazni so zelo visoke, zato si tega naši ne morejo dovoliti."

Kaj pa nas torej čaka v ponedeljek? Vladni govorec za covid-19 napoveduje, da se bo krizna skupina vlade skupaj s svetovalno skupino ministrstva za zdravje sestala v nedeljo zvečer. "Znova bomo pogledali razmere, prisluhnili svetovalni skupini, pogledali načrt ukrepov, ki ga imamo pripravljenega za ta drugi val covida-19, ki zdaj poteka. In po tehtanju in ocenjevanju vseh posledic se bomo pač morali odločiti, ali so potrebni še dodatni ukrepi, kateri, kje in kdaj. Za zdaj kaže, da bodo tri statistične regije – zahod države – še nekaj časa morda lahko zdržale, v tem času pa moramo ta lok naraščanja okužb znižati, kolikor je le mogoče. Profesorica Beovićeva je povedala, da je potreben teden, 10 dni, da bomo ocenili, ali smo pri tem uspešni. Če se to ne bo pričelo kmalu kazati, bomo morali sprejeti bolj drastične ukrepe. Samo mi lahko tukaj v Sloveniji zamejimo virus, nihče drug, nobena soseda nam pri tem ne more pomagati in zato je to pač trenutek resnice za vse nas," še sklene Kacin.