Državni načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh je nadgradnja državnega načrta, ki je veljal od leta 2016. Tega so ga pripravila številna ministrstva in uradi, ki imajo po načrtu določene natančne naloge, tudi recimo Slovenska vojska. Državni načrt je spremenjen in dopolnjen na podlagi izkušenj, ki jih je Republika Slovenija pridobila v času epidemije covida-19 (marec do maj 2020). To je, sicer šele ob pol enih zjutraj, potrdil tudi Janša.
Tako kot spomladi bi Civilna zaščita lahko vodila usmerjanje in dostavo opreme, ljudi in drugih sredstev, ki so potrebna za zmanjševanje posledic. To ne pomeni sprejemanja ukrepov, zgolj udeležbo in usmerjanje - same ukrepe bo še vedno, kot predvideva spodnji načrt, sprejemala strokovna skupina. Vladni govorec Jelko Kacin je že povedal, da gre sicer bolj za formalno razglasitev, ki bo omogočala okvir za nadaljnje sprejemanje ukrepov.
Razglasitev epidemije v osnovi pomeni, da se usmerjanje in reševanje zapletov in zagat ureja s pomočjo natančno določenih protokolov in jasne poveljujoče strukture, ki jo, poleg ministrstva za zdravstvo, vodi tudi Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Ob razglasitvi epidemije nalezljive bolezni pri ljudeh NIJZ pripravi oceno tveganja glede na vrsto nalezljive bolezni in predlaga protiepidemijske splošne in specifične preventivne ukrepe. Za njihovo usklajevanje sta pristojna ministrstvo za zdravje in Vlada RS. Za izvajanje operativnih nalog sil za zaščite, reševanja in posledic je odgovoren poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije.
Z državnim načrtom se urejajo zaščitni ukrepi in naloge zaščite, reševanja in pomoči, določeni so način vodenja aktivnosti, naloge in odgovorni nosilci nalog za obvladovanje epidemije. Ti načrti so pripravljeni vnaprej, zdaj pa bo potekalo tudi usklajevanje posameznih ukrepov, ki jih bo sprejela Vlada Republike Slovenije in bodo podlaga za izvajanje posameznih ukrepov in jasnih nalog, ki jih morajo posamezne strukture zaščite in reševanja izvajati.
Ministrstva in vladne službe izdelajo načrte dejavnosti, ki so dodatek državnemu načrtu in iz katerih je razvidno:
- način, kako bo ministrstvo ali vladna služba zagotavljala izvajanje dejavnosti, ki je v pristojnosti organa ali službe pred, med nesrečo oziroma po nesreči,
- kateri ukrepi in naloge so določeni in kdo jih bo izvajal,
- način organiziranja in način delovanja ter izvajanja ukrepov in nalog,
- katera materialna, finančna in druga sredstva so potrebna za izvajanje nalog,
- usmeritev za način organiziranja, delovanja ter izvajanje dejavnosti na državni, regijski in občinski ravni (kriteriji, standardi, financiranje, usmeritve za njihovo vključevanje v občinsko načrtovanje, vodenje, izvajanje zaščite, reševanja in pomoči),
- katere predpise, usmeritve bodo predlagali.
Epidemija nalezljive bolezni je pojav nalezljive bolezni, ki po času in kraju nastanka ter številu prizadetih oseb presega običajno stanje in je zato potrebno takojšnje ukrepanje. Kadar se oceni, da strukture, ki to urejajo v normalnih razmerah, postajajo preobremenjene, je aktivacija tega načrta smiselni ukrep. Za večino prebivalcev to nič ne spremeni, bo pa olajšalo in izboljšalo koordinacijo med sodelujočimi.
Načrt je obsežen in predvideva ukrepanje in izvajanje sklepov in usmeritev na državnem, regionalnem, občinskem in lokalnem nivoju. Tako imajo recimo lokalne strukture pripravljene lastne načrte, s pomočjo katerih lahko kar najboljše zmanjšajo širjenje virusa ali drugega patogena, zaradi katerega je bila razglašena epidemija. Številna ministrstva, uradi in druge strukture države posamezne sklope načrta že uporabljajo, sicer v drugačni obliki, a zdaj načrt predvideva centralno nadzorno ukrepanje, ki je bilo prej bolj podrejeno posameznim ministrstvom, najbolj ministrstvu za zdravje.
KOMENTARJI (252)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.