Kaj počnejo milijonarji in milijarderji med pandemijo?

Ne gre za klasičen bunker, kot bi si ga morda predstavljali, z mračnimi podzemnimi prostori s pogradi in osnovno opremo. Nasprotno, pod zemljo je nastalo veliko razkošno naselje z apartmaji in 34 stanovanji, ki jih prodajajo za okoli 2 milijona evrov. Narejeno je v dveh nadstropjih, stanovalcem so na voljo tudi soba za biljard, kinodvorana, kavarna, kapela. 

V ameriški zvezni državi Dakota je na podoben način narejenih kar 575 podzemnih enot, vse skupaj je na površini, veliki kot Manhattan. Vse enote imajo elektriko in vodo za eno leto, prav tako zaloge hrane. Opremljene so prav tako razkošno, z vsemi pritiklinami, namenjenimi zabavi in rekreaciji, od kinodvoran do fitnes centrov. 

Podobne razkošne podzemne prostore imajo tudi v Kansasu, v tem primeru celo na skrivni lokaciji, vse to pa je namenjeno super bogatim, da se lahko umaknejo v primeru različnih nevarnosti.

Proizvodnja in prodaja različnih oblik varnih enot sta v ZDA sicer cveteli v zgodnjih 60., ko je ogromno ljudi pričakovalo jedrski spopad s Sovjetsko zvezo. V zadnjih mesecih pa je povpraševanje znova izjemno zraslo, prodaja se je povečala za kar 400 odstotkov.

Bogati iščejo različne načine, kako se umakniti morebitni nevarnosti. Nekateri se selijo v državo, ki že nekaj časa velja za eno izmed najvarnejših na svetu, Novo Zelandijo. Še bogatejši odhajajo na svoje zasebne otoke s svojimi zasebnimi letali, pogosto tudi z zasebnimi zdravniki in medicinskimi sestrami. Z različnih letališč so tako v zadnjih tednih poročali o porastu letov zasebnih letal. 

Super super bogati, kot je milijarder David Geffen, so med najhujšim izbruhom bolezni prek družbenih medijev pošiljali vsem svoje dobre želje in veliko zdravja iz karantene na okoli 600 milijonov evrov vredni jahti, zasidrani nekje v Karibih. 

Milijarderjem gre kljub krizi zelo dobro. Inštitut za politične študije iz Washingtona je analiziral podatke in ugotovil, da je skupna vrednost najbogatejših v zadnjem mesecu narasla za 400 milijard dolarjev. 

Tako je na primer premoženje Mackenzie Bezos, nekdanje žene lastnika Amazona, naraslo za več milijard, ker ima v lasti štiri odstotke podjetja bivšega moža. 

Eden izmed pomembnih virov teh prilivov so ogromni državni paketi pomoči. V tem času je, dodaja Inštitut, 30 milijonov Američanov zaprosilo za pomoč za preživetje. 

So super bogati dobrodelni? So v času resne krize, ki jo preživlja svet, pomagali vsaj z delčkom svojih milijard? Raziskave kažejo, da niti ne. Med tistimi, ki sicer slovijo kot najbolj dobrodelni, sta Bill in Melinda Gates, ki naj bi sicer namenila 100 milijonov evrov, vendar pa doslej ni jasno, kdo naj bi to dobil. Doniralo je tudi nekaj drugih bogatašev, ampak manjše vsote. Ironično je, ko najbogatejši človek na svetu Jeff Bezos donira bankam hrano za revne, kamor se morajo, zato ker jih tako slabo plača, zatekati tudi njegovi zaposleni v Amazonu. Ob tem še tarna, da dobička ne bo, ker so tako visoki stroški za zaščitno opremo zaposlenih, za maske in rokavice. Elon Musk pa celo grozi s tožbo, selitvijo proizvodnje, ker so v Kaliforniji menda prestrogi varovalni ukrepi. Ob tem trdi, da je proizvodnja njegovih avtomobilov Tesla ena izmed nujnih dejavnosti, tako kot na primer delo v bolnišnicah in da zato prekinitev dela za njegovo tovarno ne bi smela veljati.

Kriza je pokazala, da je vsa navidezna in pogosto čaščena dobrodelnost bogatih popolnoma nepomemben dejavnik, ko gre zares. Takrat je edina, ki lahko res kaj naredi, pač država. Bogati bi najbolj pomagali, če bi pristali na višje davke, to pa je seveda ena izmed njihovih največjih bojazni in vsi poskusi v to smer doslej so padli v vodo.

So pa super bogati, posebej ko gre za tehnološke velikane, trenutno zelo aktivni na drugem področju. Pandemija je za njih izjemna priložnost, da hitreje izpeljejo projekt, ki ga sicer pripravljajo že nekaj časa. Naomi Klein piše za Intercept, da gre za poskus, da bi tehnologijo vpeljali v vsak delček naših življenj, ki bi tako postala življenja na daljavo, brez dotika.

Glavni pobudnik projekta, nekdanji vodilni v Googlu Eric Schmidt je v dogovorih z guvernerjem New Yorka Andrewom Cuomom, če bodo pogovori uspeli, pa bo New York postal živi laboratorij za preizkus tega, kako bo morda izgledala naša bolj ali manj distopična prihodnost.

Šlo naj bi za idejo, da je vse bolje in lažje in varnejše, če počneš od doma, preko ekrana, naj gre za šolanje na daljavo, za zdravljenje na daljavo, za zabavo na daljavo in tako naprej. Vse, kar bi potrebovali, bi dostavljali samovozeči avtomobili. Prihodnost torej, kjer bo naš dom vse, šola, bolnišnica, trgovina, fitnes, tudi zapor, če bo tako odredila država. Na nek način vse to že doživljamo, ideja velikih in bogatih je, da bi to postala naša stvarnost, tudi ko bo pandemija končana.

Za projekt se zanimajo, tako Naomi Klein, vsi veliki, Oracle, Amazon, Microsoft, Facebook in seveda Google.

Če je del javnosti prej nasprotoval tem zamislim, pa bo zdaj, v času, ko je dotik lahko smrtno nevaren, to precej težje. Zdaj bo veliko težje podvomiti v domnevno dobrobit teh tehnoloških pridobitev ali pa jih spraviti vsaj pod družbeni nadzor.

Pozivi, da bi lahko namesto v tehnologijo investirali v ljudi, bodo preslišani. Predlogi, da bi na primer namesto šolanja od doma v ZDA uvedli manjše razrede, najeli več učiteljev, več socialnih delavcev, da bi več vlagali v kreativne krožke in podobno, so že vnaprej obsojeni na propad. Ne prinašajo dobička, vsaj na kratki rok ne.

Če se povrnem k začetku, k bunkerjem. Bogataši, vsak nekateri, naj bi si jih omislili tudi zaradi prav posebne nevarnosti, nevarnosti napada razjarjenih obubožanih množic. 

Le da se jim verjetno ni treba bati, vsaj za zdaj nič ne kaže tako. In čas krize, pandemije, je, kot zgleda, spet njihov čas.