Kaj čas epidemije, ki je prinesel tudi velike spremembe v gospodarstvu, pomeni za pravice delavcev? Kako presekati krog prekarnosti, dela na črno, izkoriščanja? V oddaji 24UR ZVEČER so gostili predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidijo Jerkič.
V zadnjem letu govorimo predvsem o zdravstvenem vidiku koronakrize in o težavah podjetij. Manj pa o tem, kako je kriza udarila delavce – veliko jih je izgubilo službo. Kako močno je kriza udarila delavski razred?
"Samo po sebi je nekako razumljeno in razumljivo, da so tisti, ki trpijo v tej krizi, delodajalci, pa da so delavci tisti, ki morajo poslušati navodila. Delavci so se srečevali z velikimi stiskami, z veliko negotovostjo – ne samo, kaj se bo zgodilo z njihovimi delovnimi mesti, tudi s svojim zdravjem v okolici. In te stiske verjamem, da bodo prihajale v prihodnje še bolj do izraza," pravi Jerkičeva. In ko je govora o zdravju in varnosti tudi pri delu - to je področje, ki je po njenih besedah v Sloveniji izjemno zanemarjeno. "Smo država, ki v zadnjih 30 letih ni uspela urediti niti poklicnih bolezni in je to neke vrste nacionalna sramota," je kritična.
Veliko delavcev je v času koronakrize izgubilo delo, veliko je je pristalo na Zavodu za zaposlovanje, manj zaposlitev je na voljo, več je prekarnosti, tudi izkoriščanja, dela na črno, manj je delavskih pravic. Kdo in kako bi moral presekati ta krog? Jerkičeva odgovarja, da je nova normalnost postala velika fleksibilnost. "V imenu premagovanja krize pravzaprav pozabljamo celo na določila, ki jih imamo v Zakonu o delovnih razmerjih – naj tukaj omenim predvsem problematiko delovnega časa, ki je postal zelo neopredeljen. Pa odrejanje dela na domu, ki je v času nujnih razmer sicer lahko enostransko, ampak je bilo na nek način odrejeno tudi zelo prostodušno, oziroma si ga je vsak lahko predstavljal po svoje." In tisti, ki bo po njenem mnenju moral narediti red, je zagotovo inšpekcija, država, tudi sindikati imajo pri tem vlogo. "Jaz vedno znova pozivam vse, ki opažajo, da se dogajajo kršitve na delovnem mestu, naj opozorijo tudi sindikate, ki lahko vendarle brez vpletanja posameznikov zelo pogosto dosežemo, da se vzpostavi neko spoštovanje zakona in reda. Če bomo nadaljevali v naslednjem letu, ko epidemije ne bo več, na isti način, kot delamo sedaj, potem smo spustili standarde zelo nizko."
Veliko te fleksibilnosti bo očitno ostalo – delo od doma je denimo tudi cenejše od dela na delovnem mestu. In marsikje bo tako, zaradi nižjih stroškov, tudi ostalo. Kaj to pravzaprav pomeni za delavce – dolgoročna 'atomiziranost'? Kaj to pomeni za delo sindikatov – v takšnih razmerah? Predsednica ZSSS poudarja, da bomo družbo z delom na domu, če se bo 'razpaslo' preko dopustnih meja, naredili zelo individualizirano, še bolj kot je zdaj. "Naj poudarim, da je način dela od doma, kot ga poznamo v tem trenutku, možen samo v času izrednih razmer, po končanju teh pa stopijo nazaj v veljavo zakonske določbe, ki so okorne in zastarele. V pripravi je sicer nov zakon, ki bo uredil tudi delo od doma in pravice delavcev, ki delajo od doma. Zlasti govorim v tem delu o nadomestilu stroškov, ki jih delavci v zvezi s tem imajo. Tudi o pravici do odklopa se veliko govori. Če pa me vprašate, kako organizirati delavce, ki delajo vsak na svoji lokaciji in medsebojno niso povezani, pa je to zelo težko. In to je nova oblika prekarnosti, ki se pojavlja zdaj v drugačni obliki."
Jerkičeva ob tem omenja še, da smo se tudi v času epidemije spoznali s kar nekaj oblikami dela, zlasti s platformskim delom. "Mislim da se v Sloveniji premalo zavedamo, kakšne nevarnosti negotove zaposlitve to prinaša. Govorim recimo o raznašalcih hrane, poznamo Uber – to niso delovna razmerja, tukaj v celoti riziko opravljanja dela nosi posameznik. Dokler je mlad in zdrav in se nič ne zgodi, to gre, ko se pa karkoli zgodi, pa to ne gre več," ponazarja.
S koronakrizo se tudi gospodarstvo precej spreminja. Nekatere panoge izumirajo, druge so zelo prizadete, spet tretje pa so dobile velik pospešek. Kako naj se tem spremembam prilagajajo tisti, ki so na trgu dela? Teh je namreč več, kot jih je bilo pred krizo.
"Od posameznikov ne moremo pričakovati, da bodo poznali vse zakonitosti gibanja trga dela in tudi ni njihova naloga. Naloga države je, da dolgoročno poskrbi za to, da imamo tako strukturo zaposlenih, ki bo ustrezala gospodarstvu, in da omogoči vsakemu posamezniku, ki zmore in si to želi, da tudi najde svojo možnost za delo. Bodisi da to delo opravlja sam, ali pa se ga prekvalificira in dokvalificira. V okviru zloglasnega Načrta za okrevanje smo sindikati opozarjali, da je treba veliko sredstev nameniti za izobraževanje; digitalizacija nas bo doletela nepripravljene, imeli bomo veliko število ljudi, ki ne bodo imeli več dela in ne sposobnosti, da opravljajo novo. In to je nevarnost, ki grozi."
Pa so programi zaposlovanja, kot jih poznamo danes, zadostni, za te nove čase dovolj dobri? Jerkičeva meni, da ne. "Zagotovo jih je treba dodelati, hitreje se bo treba obrniti, čas nas prehiteva in nimamo ga več. Če poenostavimo – ljudem ne bo kaj dosti prav prišlo pisanje prošenj za službo, če ne bodo obvladali dela, ki se bo po novem od njih zahtevalo," je sklenila.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.