Turistični vodniki so svoje poslovne načrte oblikovali "na obljubah in napovedih v zvezi s težko pričakovanim interventnim zakonom za turizem", so zapisali v pismu, ki so ga naslovili na gospodarsko ministrstvo. Opozorili so, da se kadri preusmerjajo v druge dejavnosti, več jih je pristalo tudi na zavodu za zaposlovanje. "Manevrskega prostora, ko bi si tisti, ki smo uspeli ohraniti svoje dejavnosti do danes, lahko pomagali z lastnimi sredstvi, ni več," so opozorili.
V civilni iniciativi so moči združili Združenje turističnih vodnikov Slovenije in Klub profesionalnih turističnih vodnikov Slovenije. Kot so poudarili, so jim prihodki zaradi pandemije covida-19, ki je močno prizadela globalni in slovenski turizem, upadli za več kot 80 odstotkov. "Brez turističnih vodnikov kakovostnega turizma ni in ne more biti. Zaupamo, da se vlada tega zaveda," so dodali.
Zavzeli so se za nadomestilo čakanja na delo do 1. maja 2022, ko se pričakuje normalen zagon turizma na globalni ravni, ter nadomestilo mesečnega temeljnega dohodka za enoosebne d. o. o. in samozaposlene samostojne podjetnike do istega datuma. Po njihovem je nujna tudi enkratna finančna pomoč vsem turističnim vodnikom in manjšim turističnim agencijam, katerim so se nakopičili stroški, vezani na prepoved opravljanja dejavnosti. "Dodajamo, da smo od začetka epidemije v letu 2020 pa do danes večkrat ponudili konkretne rešitve za vključitev turističnih vodnikov v projekte, kjer bi lahko smotrno prispevali k ugledu države. Najpomembnejši predlog je bil vsekakor vodenje tujih gostov v času predsedovanja EU. Žal še vedno nimamo konkretnih odgovorov ministrstva za zunanje zadeve," so poudarili.
Spomnili so še, da so turistični vodniki v veliki meri vezani na mestni in tujski turizem, ki pa se ne zažene z danes na jutri. Če so torej, kot je po njihovem ugotavljal vodja vladne svetovalne skupine Matej Lahovnik, frizerski saloni in gostinski lokali polni, je preživetje turističnih vodnikov še vedno odvisno od pomoči. "Vnovič pozivamo odločevalce, da naj nas povabijo v strokovni svet za turizem in prisluhnejo tudi nam, ki smo v neposrednem stiku z gosti na terenu," so sklenili.
Tudi v stranki Dobra država so danes opozorili, da ukrepi novega interventnega zakona ne naslavljajo ključnega ekonomskega vprašanja: finančne izčrpanosti določenih ponudnikov zaradi dolgotrajnega zaprtja. V sporočilu za javnost so tudi predlagali, da se namesto zmede okoli dveh vrst bonov le poveča vrednost starih bonov ter za celoten znesek omogoči razširjeno uporabo v turizmu, gostinstvu, športu, kulturi in na prireditvah. Hkrati bi poenostavili prenos na družinske člane, kar bi omogočilo večjo izkoriščenost in s tem večje učinke za turistična podjetja.
Poziv hotelirjev, organizatorjev potovanj in Fraporta Slovenija
Odprto pismo s pozivom k dopolnitvi interventnega zakona za turizem so na vlado naslovili tudi hotelirji, organizatorji potovanj in Fraport Slovenija. Predlagajo, da odločevalci vanj vključijo:
- interventno enkratno pomoč turizmu in 65-odstotno stopnjo prizadetosti kot prag upravičenosti,
- podaljšanje ukrepa subvencioniranja čakanja na delo deležnikom v turizmu do konca leta 2021 in prav tako 65-odstotno stopnjo prizadetosti kot prag upravičenosti,
- univerzalni temeljni dohodek za enoosebne družbe s področja turizma, v višini bruto zneska 1.100 evrov, do konca leta 2021.
V pismu so se med drugim zahvalili za vso dosedanjo "prepotrebno" pomoč, s katero so ohranjali dejavnost in delovna mesta. "Slovenski turizem je v letu 2019 realiziral za štiri milijarde evrov prilivov in le v lanskem letu pandemije izgubil dve milijardi evrov prilivov. Razumemo, da sredstva za pomoč niso neomejena, pa vendar je magnituda krize in izgube obsega poslovanja in prihodkov tako velika, da tisti najbolj prizadeti potrebujemo dodatno pomoč." Vlado pozivajo, naj jim omogoči, da v državno blagajno vrnejo sedaj manjkajoči 8-odstotni bruto domači proizvod, "da pripeljemo nazaj turiste, ki bodo po vsej Sloveniji potem z bivanjem pomagali tako gostincem, restavracijam, ponudnikom doživetij, vsem, ki upravljajo z naravnimi in zgodovinskimi znamenitostmi".
Opozorili so še na neizkoriščene turistične bone iz lanskega svežnja. "Še vedno ostaja neizkoriščenih za 200 milijonov evrov iz prejšnje emisije bonov. Poraba teh je povsem enakovredna novi emisiji. To vsoto lahko usmerite tako, da je usmerjena in doseže, žal ne vseh, ampak tiste, ki smo bili najbolj prizadeti."
Počivalška očitki nekaterih na interventni zakon za turizem razočarali
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo je sicer ocenil, da je treba biti ob očitkih, da zakon ne vključuje ključnih ukrepov za obstanek prizadetih podjetij oz. povračila nadomestil za čakanje in enkratnega dodatka za gostinstvo in turizem, pošten, saj je vlada z osmimi protikoronskimi paketi sprejela ukrepe, s katerimi so slovenskemu gospodarstvu omogočili skoraj šest milijard evrov nadomestil. Od tega so bile do zdaj realizirane tri milijarde, konkretno za turistično panogo, ki je bila z epidemijo prva in najbolj prizadeta, pa so do zdaj izplačali 705 milijonov evrov. Navedel je ukrepe, kot so čakanje na delo, univerzalni temeljni dohodek, delno povračilo fiksnih stroškov in nadomestilo za karanteno.
Navedel je tudi dozdajšnje ukrepe pomoči podjetjem in opozoril, da vsi veljajo še do konca junija. Ker so se v zadnjem zakonu dogovorili za novih 243 milijonov evrov, bo turizem po njegovih besedah dobil skupaj skoraj milijardo evrov, "zato moram povedati, da sem razočaran nad nezadovoljstvom, ki ga širijo nekateri". O letošnji turistični sezoni je dejal, da sam sezone ne more napovedovati. Če pa bodo naredili vse, "da bomo imeli še naprej odgovoren odnos do zdravja", potem je prepričan, da bodo drugo polovico leta "oddelali bolje" kot lani.
"Pogoj za to, da lahko napovedujemo boljšo prihodnost ne samo za turizem, ampak za celotno slovensko gospodarstvo, je, da smo do zdravja odgovorni, da se v čim večjem številu cepimo ter zagotovimo normalno in zdravo poslovanje industriji in pa tudi bivanje gostom v slovenskih turističnih kapacitetah," je še dejal Počivalšek.
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.