Jerala: Najraje bi se cepil s tistim cepivom, ki bo najhitreje na voljo

Tik pred odobritvijo naj bi bila trenutno tri cepiva, Pfizerjevo, cepivo Moderne in cepivo družbe AstraZeneca. Vsa cepiva morajo sicer še čez natančen pregled tako evropske kot tudi ameriške agencije za zdravila, je dejal Roman Jerala s kemijskega inštituta.

"Cepil bi se s tistim cepivom, ki bo najhitreje na voljo"

"Rezultati so vsekakor spodbudni. Lahko računamo vsaj na tri cepiva, po moji oceni celo na štiri," je dejal in pojasnil, da je tudi podjetje Johnson&Johnson na precej visokih stopnjah testiranja. "Skoraj prepričan sem, da bo že vsaj januarja na voljo tudi njihovo cepivo," je pripomnil. Glede na pogodbe Evropske unije bi to pomenilo, da bomo lahko cepivo zagotovili za vse prebivalce Evrope.

Na vprašanje, s katerim cepivom bi se raje cepil – tistim, ki je izdelano po klasični metodi, ali tistim, ki je povsem inovativno – je odvrnil, da bi se najraje cepil s tistim, ki bo najhitreje na voljo. "To svetujem tudi vsem prebivalcem Slovenije, saj je čas ključen," je dejal. Spomnil je na trenutno epidemiološko sliko, ko beležimo visoko število umrlih, in svetoval, naj se čim prej cepijo ljudje, ki spadajo v najbolj ogroženo skupino. 

Zatrdil je še, da vsak dan šteje in da je razmišljanje o tem, katero cepivo bi raje vzeli, zlasti če so cepiva enako učinkovita, lažna dilema. 

"Vesel sem, da so imele svojo zmogljivost priložnost pokazati tudi sodobne tehnologije," je nadaljeval in izpostavil "impresivna" zdravila mRNA, ki nudijo izjemno visoko zaščito. Meni, da je ta tehnologija pomembna, saj lahko cepiva zagotovi v najkrajšem možnem času.

"Glede varnosti jaz vsekakor ne bi bil v skrbeh"

Po njegovem mnenju bodo zdravila nedvomno varna, saj jih bodo zdravstvene agencije rigorozno pregledale. "Stranski učinki so bili relativno majhni. Eno ali dve cepivi so sicer začasno prekinili, ker je prišlo do nekega dogodka. Če nekdo umre, potem takoj prekinejo testiranje, čeprav je možno, da je umrl iz popolnoma drugih razlogov. Potem ko so odkrili, da dogodki niso bili posledica cepiva, so raziskovanje nadaljevali," kar je po njegovem mnenju zagotovilo, da varnost jemljejo zelo resno. 

"Cepiva na noben način ne morejo povzročiti bolezni in tudi ostalih zapletov, najbrž bistveno manj kot prejšnja cepiva," je dejal. Prepričan je, da so cepiva veliko varnejša kot katerakoli druga zdravila. Tudi stranske učinke se pričakuje šele pri enemu od 100.000, celo pri enemu od milijona cepljenih. "Glede varnosti jaz vsekakor ne bi bil v skrbeh," je dodal.

V prvem četrtletju bi se lahko v Sloveniji cepilo pol milijona ljudi, ključna je precepljenost

Cepivo, ki bo pripadalo Sloveniji, bomo dobivali po delih, je dejal. Najprej bi bilo treba cepiti ljudi v domovih za starejše, saj tam beležimo najvišje število žrtev, pravi. "Prav njim bi cepivo najbolj pomagalo," je zatrdil. Upa, da se bo za cepljenje odločilo čim višje število ljudi. Pojasnil je še, da je cepivo trenutno namenjeno preprečevanju bolezni, zato ni nujno, da bodo cepiva enako učinkovito preprečila širjenje okužb. "Bomo pa lahko s cepivi zaustavili število hospitalizacij oziroma število žrtev," je izpostavil. 

Jerala je glede tega, kdaj bi se lahko rešili iz epidemiološke situacije, optimističen. "Mislim, da zelo kmalu," je dejal. Če bo šlo vse po načrtih, lahko Slovenija zadostno količino cepiv za vse v domovih starejših občanov dobi že januarja. "V prvem četrtletju bi lahko v Sloveniji, če bo šla produkcija cepiv po načrtih, cepili pol milijona ljudi. To je več, kot je v Sloveniji ljudi, starejših od 65 let," je dejal. Največ smrtnih žrtev namreč beležimo nad to starostjo.

Še enkrat je izpostavil pomembnost precepljenosti in dejal, da upa, da ne bo nekega upora, nesmiselnih govoric po družbenih omrežjih in anekdotičnih primerov, s katerimi bi ljudje zadeve posploševali. "Doseči moramo dovolj visoko precepljenost. Sedanji odstotek je gotovo prenizek. Upam, da bomo vsaj pri starejših dosegli od 70 do 90 odstotkov precepljenosti," je sklenil.