Jerala: Maturanti naj se cepijo takrat, ko pridejo na vrsto, ko bodo cepljeni tisti, ki so najbolj ogroženi

V studio oddaje 24UR ZVEČER so bili vabljeni tako predstavniki šolskega kot zdravstvenega ministrstva, pa svoje odločitve niso prišli zagovarjat. Profesor Jerala s Kemijskega inštituta je pojasnil, da je do vladne odločitve kritičen s tega vidika, da se naj maturanti cepijo takrat, ko pridejo na vrsto, ko bodo cepljeni tisti, ki so najbolj ogroženi. "Vsekakor zagovarjam, da se maturanti cepijo, ampak ne sedaj," je pojasnil. 

Na vprašanje, ali je z znanstvenega vidika sprejemljivo, da bodo maturantje, torej mladi, zdravi ljudje, cepljeni pred velikim številom starejših, ki so nedvomno bolj ogroženi, je odgovoril: "Govorice o tem, da nikomur ne jemljejo cepiva, niso točne. Cepivo imamo na razpolago v omejenih količinah in če se bo cepilo 18.000 maturantov, to pomeni, da bo 18.000 drugih ljudi, ki so bolj ogroženi, prišlo kasneje na vrsto."

Podal je primer prijatelja, ki je v petdesetih letih in ki je nedavno po dveh tednih prišel iz bolnišnice, bil je na kisiku. Shujšal je 15 kilogramov in Jerala je ob tem pojasnil, da je ravno skupina okoli 50 let "približno 400-krat bolj smrtno ogrožena kot maturanti". 

Vlada, ki je že štirikrat spreminjala strategijo cepljenja, med prioritetne skupine še zdaj ni uvrstila prebivalce, starih od 50 do 60 let, ki so ogroženi, prav tako starost ni kriterij pri vrstnem redu cepljenja od 60 let navzdol. Jerala je spomnil na besede predsednice posvetovalne skupine za cepljenje Bojane Beović, da je "medicinsko indicirano le cepljenje po starosti, da so vse ostale skupine prišle mimo nasveta strokovne skupine". 

Jerala je spomnil na te izjeme, med katerimi so tudi finančniki, "za katere bi težko rekel, da so posebej ogroženi". Kot primer dobre strategije je dodal Francijo, "kjer se ta trenutek cepijo učitelji in policisti, ampak samo tisti, ki so starejši od 55 let". Tukaj je tudi Velika Britanija, kjer so v prednosti le tisti, ki so posebej ogroženi, zaradi točno definiranih bolezni. "Glede tega mislim, da je stroka popolnoma jasna, ostalo so seveda možnosti za zlorabo, klientelizem in podobno, kar nam res ni v čast," je dodal.

Že od samega začetka je bilo veliko izigravanja pravil: cepljenje mimo vrste, tudi sistemsko, glede na zelo različne hitrosti cepljenja po posameznih zdravstvenih domovih. Kaj ta sistem "znajdi se", ki ga je država očitno tolerirala, na področju, kjer gre za življenja, pomeni za zaupanje ljudi v kampanjo cepljenja? Jerala je odgovoril, da je po njegovem mnjenju to zelo slabo, "slabo za mlade generacije, ki dobijo sporočilo, da je pomembno, da se vsak sam znajde, ne pa da bi bila neka solidarnost, ki je mislim, da v tem času, ko manjka cepiva, ko nas pesti epidemija, ko smo vsi po vrsti v stiski, tudi učenci, potrebna, da se zavedamo, da je treba zaščititi najprej tiste, ki so najbolj ogroženi".

Dodal je, da je pa "tako ta sistem skoraj narejen zato, da se ga zlorablja in je poln lukenj" in misli, da bi se ga lahko bistveno bolje organiziralo. 

Ali se zna zgoditi, da se zaradi vse te zmede pri cepljenju, pogosto nelogičnih ukrepih, in tudi pri informacijah o varnosti cepiv utegne zgoditi, da se na koncu ne bo hotelo cepiti dovolj ljudi, da bi dosegli kolektivno imunost? Močno upa, da bo cepljenih čim več ljudi in tudi, ko je govora o maturantih, da bi ti zagotovo vsaj do jeseni prišli na vrsto. "Toda prepričan sem, da bo dovolj cepiv za vse, ki se bodo želeli cepiti. " Težavo pa vidi v nenehnem spreminjanju ukrepov in strategij, saj s tem pada zaupanje ljudi v cepiva in "se lahko zgodi, da bo delež precepljenih manjši, kot bi si želeli". "To pa bi bila zelo slaba popotonica za jesen, saj če takrat ne bo 60 odstotkov zaščitenih, se bojim, da se nam obetajo težki časi."

Premier Janez Janša je dejal, da je pri odločitvi glede cepljenja maturantov sodelovala stroka, ta pa je jasno povedala, da temu ni tako. Jerala je dejal, da je stroka enotna in da je strategija "popolnoma enostavna". "Torej cepimo glede na stopnjo ogroženosti, kar pomeni po starosti od zgoraj navzdol." Dodal je, da so v vseh urejenih državah tako uredili. "Potrebna bi bila neka centralna koordinacija na nivoju Slovenije, ne pa da slišimo, da se v enem koncu Slovenije, na primer v Tržiču, cepijo že 45-letniki, drugod, na primer v Ljubljani, niso cepljeni še vsi 60-letniki."

Dejal je, da s koordinacijo ne bi smelo biti težav, saj da so cepilni centri, kljub vsemu, dobro organizirani. "Torej gre za enostavna pravila, ki jih ne bi bilo treba popolnoma nič spreminjati." 

Stroka je bila tako zelo proti predlogu glede cepljenja maturantov, v posvetovalni skupini niso hoteli niti odgovoriti vladi na vprašanje, s katerim cepivom naj cepijo maturante, ker da je to strokovno nesprejemljivo. Temu je pritrdil tudi Jerala, saj da je stroka v tem primeru jasno povedala, "da ne podpiše te odločitve". "Marsikdo je mogoče mislil, da je za vsemi temi strategijami tudi stroka. Mislim, da so jasno povedali, da imajo tega dovolj, da ne bodo več pokrivali takšnih odločitev in upam, da jih je politika slišala." Dodal je, da upa, da bo vlada "naprej upoštevala stroko oziroma da se bo vzpostavila taka strategija, ki bo omogočila, da čim lažje in s čim manj žrtvami prebrodimo to epidemijo".