Je virus na Japonskem iztrebil samega sebe? Jerala: Ta hipoteza je malo verjetna

V otoški državi v Tihem oceanu s 125 milijoni prebivalcev, kjer so v sredini avgusta potrdili več kot 23.000 okužb dnevno, jih je zdaj le še kakšnih 170. Tuje medije navdaja z upanjem ideja japonskega strokovnjaka, da je delta najprej izkoreninila vse ostale različice, potem pa z veliko napako pri mutaciji še sebe. A teza sicer povsem verodostojnega znanstvenika ima po mnenju profesorja Romana Jerale bolj trhle temelje.  

"Seveda virus producira veliko napak, veliko kopij je nefunkcionalnih, ampak seveda tiste, ki so, imajo prednost pred ostalimi in bi se razširile."

Ali drugače: tudi če bi se en sev nehal razmnoževati, bi prevladal drugi. Ker se kaj takega kot na Japonskem ni zgodilo v nobeni drugi državi, je ena od špekulacij, da so imeli tam takšno srečo zaradi genetskih značilnosti. "Ampak ta genetika je zelo podobna kot v Južni Koreji, kjer je trenutno bistveno višje število okužb," pravi Jerala. 

Raziskovalec Sebastian Pleško s Covid-19 Sledilnika vidi večji razlog za dramatičen padec okužb in izvenelost petega vala v visoki, skoraj 80-odstotni precepljenosti Japoncev, pravilnem nošenju mask, še vedno strogih omejitvah, pa tudi višjih temperaturah.

"Glavni razlog sem pa pustil za konec. Oni so otok in imajo striktno imigracijo. Oni imajo lahko pravilo, da mora vsak, ki pride v državo, za 10 dni v karanteno. Če ne, ne sme v državo. Pri nas to ni mogoče zaradi schengena, Evropske unije."

Prepričanje japonskega strokovnjaka bi sicer lahko veljalo tudi za virus Sars, ki je izbruhnil leta 2003, epidemija pa se ni razvila. "Pri Sarsu je bila ta velika razlika, da ni bilo asimptomatsko okuženih, kar pomeni, da so zelo hitro identificirali vse okužene in zamejili širjenje," pojasnjuje Jerala. 

V Sloveniji pa se bomo, kot kaže, z epidemijo krepko borili še mesece. Če ne bomo dosledni pri ukrepih, se odločili za cepljenje, bi lahko v začetku prihodnjega leta vstopili v še en izčrpajoč val epidemije.