V javnosti je prejšnji teden zaokrožila informacija, da so obstajali seznami, s katerimi naj bi v domovih za starejše pripravljali podlage za odločanje, kateri oskrbovanci bi bili v primeru koronavirusne okužbe deležni bolnišničnega zdravljenja. Te navedbe je ostro zanikal minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Cigler Kralj, minister za zdravje Tomaž Gantar pa je napovedal nadzor nad dogajanjem na terenu. V nadzoru so naročili preverjanje ustreznosti zdravstvene oskrbe v delu zagotavljanja zdravstvene nege in zdravniške obravnave v 11 domovih za starejše, in sicer predvsem v času epidemije covida-19.
Na seznam je ministrstvo uvrstilo domove starejših občanov Metlika, Ljutomer, Črnomelj, Kamnik, Lucija, enoto Bokalci doma Ljubljana Vič-Rudnik, domova upokojencev Šmarje pri Jelšah ter Center Tabor-Poljane iz Ljubljane, Center starejših Horjul, Dom Viharnik iz Kranjske Gore in MGC Bistrica Domžale.
O pripravljenih obrazcih in navodilih za načrt zdravljenja je Gantar sicer dejal, da gre za strokovna, in ne politična navodila. Direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik in član vladne svetovalne skupine Aleš Rozman pa je o pripravljenih obrazcih in navodilih povedal, da so ti služili le kot nekakšna "orientacija zdravnikom", da bi se čim bolj "objektivno in kar se da pravično odločali za paciente".
Sedaj so se le oglasili tudi zdravniki, in sicer v javnem pismu, ki so ga medijem posredovali preko službe za odnose z javnostmi UKC Ljubljana. Uvodoma so zapisali, da se niso oglasili prej, saj so bili mnenja, da strokovno-etične teme ne smejo biti del političnih obračunov. "Žal smo prišli do točke, ko podatki predstavljeni v javnosti izkrivljajo postopke obravnave, pomanjkanje vedenja pa lahko dolgoročno ustavi proces načrtovanja zdravljenja starostnikov in pacientov s kroničnimi, neozdravljivimi boleznimi," so poudarili.
Kot so zapisali, se v Sloveniji le redko pogovarjamo o pričakovanjih ob koncu življenja in o umiranju, zaradi tega pa je vnaprej pisno izražena volja bolnika o tem le redka izjema. V razvitih zdravstvenih sistemih se medtem za vsakega pacienta z napredujočo in neozdravljivo boleznijo načrt zdravljenja pripravi vnaprej, dokument pa ni vezan na izbruhe nalezljivih bolezni ali izredne razmere. Pri njegovi pripravi sodeluje več zdravnikov, bolnik in njegovi svojci, predvsem pa se skrbno pretehta, kateri ukrepi bodo bolniku v večjo korist kot v breme.
"Bolnik z ohranjeno zmožnostjo odločanja se lahko opredeli tudi za manjšo stopnjo invazivnosti zdravstvene oskrbe, ki si jo želi v primeru poslabšanja kronične bolezni. Odkloni lahko na primer sprejem na oddelek za intenzivno zdravljenje, umetno predihavanje, oživljanje, in drugo. Enake zdravstvene presoje so vsakodnevno deležni tudi bolniki, ki jih zdravimo v bolnišnicah. V nasprotnem primeru se ob koncu življenja ne bi mogli izogniti zdravljenju, ki ni v korist bolniku, ampak samo podaljšuje proces umiranja," so zdravniki zapisali v pismu.
Kot so nadaljevali, je v času pandemije postalo jasno, da ta načrt ne obstaja za številne oskrbovance DSO s kroničnimi in neozdravljivimi boleznimi. "Klasičen" pristop k izdelavi načrta je bil otežen zaradi pomanjkanja časa, prav tako je zaradi karantene in fizične nedostopnosti bilo omejeno sodelovanje v svojci. "Vseeno smo bili številni zdravniki mnenja, da je za oskrbovance DSO bolje, da se o njihovem zdravstvenem stanju presoja v času, ko večina ni bila okužena s SARS-CoV-2 ali akutno prizadeta zaradi covida-19. Skratka, težava ni v tem, da se je v času pandemije covida-19 tovrstna ocena pripravila in izvajala. Ključna težava je dejstvo, da tovrstna presoja ni bila opravljena že prej," so poudarili.
Kot je pojasnjevala že infektologinja Bojana Beović na eni izmed vladnih tiskovnih konferenc, je za starejše paciente bolje, da so obravnavani v njim domačem okolju, in ne v bolnišnici, razen ko je to nujno potrebno. "Zdravljenje v bolnišnici pri starostnikih neredko sproži nepredvidljive psihične težave, ki lahko pomembno dodatno poslabšajo stanje osnovne bolezni. Izpostavljeni so tudi nevarnosti bolnišničnih okužb, zaradi katerih starostniki umirajo pogosteje. V nepoznanem okolju jih obravnavajo tuji ljudje, ki so v primeru covida-19 oblečeni v osebno varovalno opremo, kar še dodatno prispeva k nemiru, prestrašenosti in zmedenosti (razvoju delirija)," na očitke o domnevnem odrekanju sprejema starostnikov iz DSO v bolnišnice odgovarjajo zdravniki.
Kot nadalje pojasnjujejo, lahko pljučnice z blažjim potekom po strokovnih kriterijih obravnavajo v domačem okolju. Eden izmed razlogov za napotitev oskrbovanca iz DSO v bolnišnico bi lahko bila potreba po sprejemu na oddelek za intenzivno nego. A kakor so zapisali zdravniki, pri starostnikih s sočasnimi kroničnimi bolezni mehansko predihavanje in intenzivno zdravljenje praviloma ne pomeni reševanja življenja, temveč podaljševanje trpljenja. "V slovenskih DSO je povprečna starost oskrbovancev 87 let. Večina ima pridružene napredujoče in neozdravljive bolezni. Pri njih možnosti preživetja nekajtedenskega zdravljenja z mehanskim predihavanjem praktično ni," so dodali.
Podpisani pod pismom so ob zaključku dodali, da so prepričani, da je bila obravnava oskrbovancev v času epidemije strokovno ustrezna in pravilna, odločitve o napotitvah v bolnišnice pa pretehtane in sprejete v luči največje koristi za oskrbovance. "Navedbe, da so bili oskrbovanci DSO v primerjavi z ostalimi prebivalci Slovenije zapostavljeni, so po našem mnenju neresnične in zlonamerne," so zavrnili očitke. Dodali so, da se strinjajo z analizo zdravstvene obravnave starostnikov in ostalih pacientov s kroničnimi neozdravljivimi boleznimi opravljenega dela in opredelitvijo strokovno-etičnega nespornega načrtovanja. Ob tem so pozvali k pripravam na morebitne nove valove epidemije covid-19.
Podpisani:
Strokovni svet Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana
Strokovni svet zdravstvene nege Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana
Vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana
Slovensko združenje za intenzivno medicino
Slovensko združenje za urgentno medicino
Sekcija za urgentno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu
Strokovna svetovalna skupina Ministrstva za zdravje
(po abecednem vrstnem redu)
Dr. Zdenka Čebašek Travnik, dr. med., predsednica Zdravniške zbornice Slovenije
Doc.dr. Primož Gradišek, dr. med., predsednik Slovenskega reanimacijskega sveta, predstojnik centra za intenzivno terapijo Kirurške klinike. Univerzitetni klinični center Ljubljana
Prof.dr. Radovan Hojs, dr. med., predsednik Združenja internistov Slovenije, strokovni vodja Klinike za interno medicino, Univerzitetni klinični center Maribor
Prof.dr. Matjaž Jereb, dr. med., predsednik Slovenskega združenja za infektologijo, predstojnik enote za intenzivno terapijo Klinike za infekcijske bolezni, Univerzitetni klinični center Ljubljana
Boštjan Kersnič, dr. med., predstojnik medicinskega sektorja, Splošna bolnišnica Novo mesto
Dr. Marko Kmet, dr. med., predstojnik oddelka za intenzivno medicino, Splošna bolnišnica Novo mesto
Mag. Mateja Lopuh, dr. med., državna koordinatorka skupine za paliativno oskrbo
Dr. Hugon Možina, dr. med., predstojnik Internistične prve pomoči, Univerzitetni klinični center Ljubljana
Doc.dr. Roman Parežnik, dr. med., predsednik etične komisije, Splošna bolnišnica Celje
Prof.dr. Matej Podbregar, dr. med., predstojnik oddelka za intenzivno interno medicino, Splošna bolnišnica Celje
Doc.dr. Peter Radšel, dr. med., koordinator urgentne dejavnosti v času pandemije COVID-19, Univerzitetni klinični center Ljubljana
Doc.dr. Matej Strnad, dr. med., predsednik strokovnega sveta za urgentno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu
KOMENTARJI (215)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.