Janša: NIJZ je na začetku epidemije funkcioniral kot v 19. stoletju

Parlamentarna preiskovalna komisija, ki jo vodi Robert Pavšič (LMŠ) in preiskuje z epidemijo povezane vladne ukrepe od nastopa Janševe vlade do marca letos, se je sprva za zaprtimi vrati dogovorila o poteku dela, Janševo zaslišanje pa je potekalo javno.

Doslej je komisija zaslišala nekdanjo vodjo svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Bojano Beović ter epidemiologa Maria Fafangla in Majo Sočan, ki sta bila nekdaj člana svetovalne skupine za covid-19. Ivana Eržena, nekdanjega direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), pa je komisija zaslišala kot izvedenca.

Omenjene so zaslišali v začetku julija. V kabinetu predsednika vlade so takrat opravičili Janševo odsotnost na seji, a Pavšič z opravičilom ni bil zadovoljen, saj da ne formalno ne vsebinsko ne ustreza opravičilu.

Po uvodnem pregovarjanju glede prejema vabila na sejo je Janez Janša predlagal, naj Pavšič preide k vprašanjem, saj da se je seja začela z zamudo, sam pa je časovno omejen. Pavšiča je zanimalo, kdo je predlagal ustanovitev vladne svetovalne skupine, Janša pa ga je vprašal, katere. "Tudi to je problem – koliko svetovalnih skupin ste imeli," je dejal Pavšič. Predsednik vlade je pojasnil, da se je v samem začetku ta vlada soočila z epidemijo, v prvih dveh tednih pa so se posvetovali s številnimi posamezniki iz 'prve bojne linije'. 

Vladna svetovalna skupina za obvladovanje epidemije je bila, kot je pojasnil Janša, oblikovana na podlagi zakona o vladi. Formalno je člane skupine predlagal sam, med drugim tudi takratno vodjo skupine Bojano Beović. Sprva je skupina delovala kot delovna skupina vlade, kasneje pa v okviru ministrstva za zdravje. Skupina po Janševih besedah ni imela posebnega statusa ali moči, prav tako tudi ne pooblastil za sprejemanje ukrepov. Svetovala je vladi, ta pa je v veliki meri sledila njenim predlogom, je navedel. 

Janša se je odzval tudi na očitke stroke, da ni upošteval njenih predlogov. "Katera stroka? Tista, ki je svetovala, naj se kiha v rokav, ali tista, ki je predlagala ukrepe, ki so jih sprejemali v drugih državah?" je vprašal Janša. Pavšič mu je med drugimi naštel epidemiologa Maria Fafangla, Majo Sočan in Ivana Eržena. Janša je dejal, da so bili vsi trije vključeni v proces odločanja. 

'Na dan razglasitve epidemije so na NIJZ funkcionirali kot v 19. stoletju'

Janšo čudi, da je preiskovalna komisija Eržena imenovala kot izvedenca, saj da je v času, ko je bil v. d. NIJZ, naredil veliko škode. Predsednik vlade je spomnil na ugotovitve inšpekcije, ki jih je leta 2017 podala Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Ta je med obiskom Slovenije preverjala tudi njeno pripravljenost na epidemijo in podala ocene ter priporočila, kaj je treba storiti. Po Janševih besedah so torej strokovnjaki navodila prejeli tri leta pred epidemijo. 

V poročilu so s petico, najvišjo oceno, ocenili zakon o nalezljivih bolezni, ki je v slovenskem prostoru naletel na največ kritik, je dejal Janša. Oceno nezadostno pa je Slovenija prejela za sisteme za poročanje v realnem času. "Na dan, ko smo razglasili epidemijo, je bilo na NIJZ zaposlenih več kot 500 ljudi, funkcionirali pa so kot v 19. stoletju. Med sabo so si nosili listke, nismo imeli realnih podatkov v času, ko je bilo treba reagirati. Omrežje postavljamo od marca lani, da imajo odločevalci na voljo podatke za ukrepanje," je dodal Janša. Navedel je še, da so se na NIJZ hkrati soočali s kadrovsko stisko, "zaposlenih pa je bilo več piarovcev kot epidemiologov". 

Poudaril je še, da so ob nastopu vlade v roke dobili le 3210 mask tipa FFP3 in 76.000 različnih kirurških mask, kar je zadoščalo za osem ur. Pavšiču je očital, da je vlada Marjana Šarca šele 27 dni po tem, ko je Italija razglasila epidemijo, skenila sklep o nabavi zaščitne opreme. 

Na očitke, da je vlada dajala bonbončke tistim, ki jih epidemija ni prizadela, je Janša odgovoril, da se vlada redno posvetuje s fiskalnim svetom, ki je izrazil določene pomisleke. Predstavil je pozitivne učinke turističnih bonov. "Ko smo delali izračune, smo videli, da bodo podjetja, če jim damo ta denar neposredno, plačevala ljudi, ki ne delajo, in da bomo tako del socialnih problemov rešili, a bodo ta ista podjetja zaprta. Isto vsoto denarja smo razdelili v bonih in dosegli dvojni učinek," je dejal Janša. 

Pavšič je ob tem spomnil na več kot dve milijardi velik primanjkljaj v državi blagajni in na opozorilo fiskalnega sveta, da vsega denarja niso uporabili za ukrepe, namenjene blaženju epidemije. 

Janša o preletu letal in 2000 presežnih smrti 

V nadaljevanju je vodjo preiskovalne skupine zanimalo, kako Janša komentira obvladovanje drugega vala epidemije, ko smo imeli več kot 2000 presežnih smrti zaradi covida-19. Glede preleta letal po koncu prvega vala je Janša dejal, da so ti potekali po celotni Evropi in da ga niso sami organizirali. "Norčevanje iz tega je zato malo mimo." Pred začetkom drugega vala so vse upe polagali v elektronsko aplikacijo za sledenje okužbam. Evropska stroka je bila, tako Janša, prepričana, da se, če uvedemo elektronsko aplikacijo, ki bo opozarjala na stik z okuženim, lahko izognemo zapiranju držav. Ko je slovenska vlada predlagala zakonsko podlago za obvezno aplikacijo, pa ta ni bila sprejeta. 

Nato so odreagirali z uvedbo obveznih mask, tudi v šolah, opozicija pa je po njegovih navedbah temu nasprotovala. Okužb je bilo vse več, druge možnosti kot zapiranje pa ni bilo, je dejal Janša. Presežne smrti so na drugi strani nastopile pretežno v domovih za starejše. Tam je bila koncentracija najbolj rizičnih skupin prebivalstva velika, ponekod se tudi ni dalo urediti rdeče cone zaradi prostorske stiske, je še pojasnil Janša. "Dokler ni bilo cepiva, so se smrti tam kopičile." 

Po njegovih besedah je epidemija razkrila velikansko ignoranco do oskrbe starejših, ki se je nabirala desetletja. Šele sedaj se do tega vprašanja sistemsko pristopa z zakonoma o dolgotrajni oskrbi in zagotavljanju sredstev za investicije v zdravstvu, je dejal premier.