Začeli sta veljati odredbi v zdravstvu, s katerima želi ministrstvo za zdravje zagotoviti zadostne zmogljivosti neodložljive obravnave bolnikov, vključno bolnikov s covidom-19. Glede na odredbi naj bi se pri vseh izvajalcih zdravstvene dejavnosti prekinilo izvajanje preventivnih zdravstvenih storitev, a z izjemami, pravi državna sekretarka Tina Bregant.
"Nenujne zdravstvene dejavnosti se izvajajo po presoji vodij strokovnih oddelkov. Te se torej lahko izvajajo in je to priporočljivo," je na tiskovni konferenci dejala Bregantova.
Pravi, da čeprav so bili v prvem valu prisiljeni zapirati vse elektivne nenujne dejavnosti, dajejo sedaj možnost, da o izvajanju določene elektivne dejavnosti odločajo strokovni delavci. "Prav je, da se politika ne vmešava v stroko," je dodala. Tiste storitve, ki niso nujne in ne ogrožajo življenja, izvajalci lahko izvajajo, in tudi zaželeno je, da jih opravljajo, dodaja Bregantova.
Gre za storitve, ki na prvi pogled morda niso evidentne, pojasnjuje, in poudarja pomembnost preventivne dejavnosti pri otrocih. "Pri preventivi otrok otroke cepimo tudi proti ošpicam. Zares slabo bi bilo, da bi premagali Covid-19, nato pa bi bili zaradi izpada preventivnih dejavnosti deležni še epidemije ošpic," je razložila.
"S ponedeljkom prehajamo na režim dela, ko t. i. načrtovani posegi ne bodo več možni, ker bo centralna kirurška intenzivna enota zasedena z bolniki, ki imajo covid-19 in potrebujejo umetno predihavanje. Teh mest potrebujemo več, kot smo jih imeli do sedaj, saj število bolnih skokovito narašča," pa je sporočil direktor UKC Maribor Vojko Flis.
Trenutno imajo v UKC Maribor 32 bolnikov na "navadnem" oddelku za bolnike s covidom-19 in še sedem v enoti za intenzivno nego, s čimer so trenutne zmogljivosti za obravnavo oseb z novim koronavirusom v tej ustanovi zapolnjene. "Najmlajši je star 39 let in nima pridruženih obolenj," je opozorila predstojnica oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja Nina Gorišek Miksić.
Ker se epidemiološke razmere poslabšujejo in potrebujejo več prostora, bodo intenzivno enoto za bolnike s covidom-19 preselili v osrednjo intenzivno enoto v kirurški stolpnici, kjer bo na voljo nekaj več kot 20 mest.
"Na oddelku za covid-19 smo v zadnjem tednu priča velikemu porastu števila obolelih, tako da je oddelek vsakodnevno povsem poln. Prav tako je tudi enota intenzivne terapije, namenjena bolnikom s covidom-19, že praktično polna, zato je bila bolnišnica primorana povečati kapacitete. Želimo si, da bi se ta gromozanski val čim prej ustavil, in resnično apeliramo na vse, da se držijo ukrepov. Le tako bomo lahko to obvladali," je izpostavila Gorišek Miksićeva.
Flis je poudaril, da pri obravnavi bolnikov s covidom-19 zaenkrat nimajo težav z opremo ali aparati, temveč predvsem z zagotavljanjem dovolj ustrezno usposobljenega kadra. Tega manjka tudi zaradi okužb z novim koronavirusom med zaposlenimi ali njihovih karanten zaradi stika z okuženo osebo. Samo v zdravstveni negi trenutno manjka 98 ljudi, to število pa se stalno spreminja, saj za zaposlene dnevno izdajajo karantenske odločbe. To terja nenehno prilagajanje organizacije dela.
Klinični center se bo po njegovih besedah prilagajal epidemiološki situaciji, s ponedeljkom pa prehajajo na sistem, kakršen je bil v veljavi že med spomladansko epidemijo. "Poskušali bomo pomagati vsem bolnikom, tako tistim s covidom-19 kot tistim z drugimi zdravstvenimi težavami. Vendarle pa to pomeni, da bomo morali nekatere elektivne posege odložiti ali preložiti, ker selimo intenzivno enoto za covid-19 v centralno kirurško intenzivno enoto. V centralni kirurški intenzivno enoti imamo več mest za umetno predihavanje, za kirurgijo pa to pomeni veliko breme, saj bodo odpadli številni načrtovani posegi," je povedal.
Po ponedeljku bodo tako izvajali samo nujne medicinske storitve in tiste, ki jih ni mogoče odložiti, kar bodo presojale posamezne strokovne skupine. Bolnike, ki so naročeni na pregled, bodo obvestili o spremembi, prav tako bodo po Flisovih besedah sproti obveščali javnost, katere dejavnosti bodo zamaknili in katere bodo ostale v dosedanjem obsegu, na primer zdravljenje onkoloških bolnikov in izvajanje dialize.
Izvajalci morajo bolnike, ki jim bodo odpovedali pregled ali poseg, o tem nemudoma obvestiti
Bolnišnice morajo dnevno zagotoviti zadostno število prostih zmogljivosti (prostor, oprema, kader in material) za potrebe zdravljenja bolnikov s covidom-19. Isto morajo zagotavljati tudi psihiatrične bolnišnice, če bi v psihiatrično zdravljenje morale sprejeti bolnika, ki ima tudi covid-19.
Da bi lahko zagotovili te kapacitete, morajo bolnišnice prilagajati oz. postopoma zmanjševati število specialističnih pregledov, operativnih posegov in drugih storitev, razen tistih storitev s stopnjo nujnosti nujno in zelo hitro, onkoloških storitev ter obravnave nosečnic, porodnic in novorojencev.
Izvajalci morajo tiste bolnike, ki jim bodo odpovedali pregled ali poseg, o tem nemudoma obvestiti, ga prenaročiti na prvi prosti okvirni termin in ga o tem obvestiti v treh dneh od uvrstitve na čakalni seznam.
Izvajalci zdravstvene dejavnosti morajo določiti sive in rdeče cone
Zdravstveni domovi morajo na svojem območju zagotoviti zadostne zmogljivosti za pravočasno obravnavo bolnikov s covidom-19, vključno z vstopno točko za odvzem brisov. Tisti, ki sami ne morejo organizirati obravnave bolnikov s covidm-19 in vstopnih točk, se lahko povežejo.
Sicer pa to velja tudi za koncesionarje, ki se vključujejo v delo zdravstvenega doma. Prav tako se morajo koncesionarji vključiti v bolnišnično zdravljenje na področju svojega območja in dejavnosti.
Prav tako morajo izvajalci zdravstvene dejavnosti določiti in urediti prostore za obravnavo oseb, pri katerih sumijo na okužbo z novim koronavirusom, gre za t. i. sivo cono, ter prostore za obravnavo bolnikov, pri katerih je bila potrjena okužba z novim koronavirusom, gre za rdečo cono.
KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.