Izrazit padec optimizma, opuščanje samozaščitnega vedenja in večja podpora pogoju PCT

Z raziskavo #Novanormalnost družba Valicon spremlja ključne indikatorje odziva javnosti na ukrepe in doživljanje vsakodnevnega življenja v novih razmerah. Raziskave ne financira nobeno podjetje, posameznik ali organizacija, podatki pa so javno dostopni. Najnovejša je potekala med 29. in 31. oktobrom 2021, v njej pa je sodelovalo 520 anketiranih oseb. 

Izrazit padec indeksa optimizma

Občutnemu poslabšanju epidemične slike je pretekli vikend sledil tudi občuten padec indeksa optimizma, s katerim spremljajo razmerje med deležema prebivalcev, ki na razvoj širjenja virusa gledajo bolj optimistično oz. bolj pesimistično (razlika med deleži 'stvari gredo na boljše/slabše'). 

Ta je padel na najnižjo raven po oktobru 2020, skoraj natanko pred letom dni (16.-18.10. 2020) je znašal -82, tokrat pa je pristal na -70, kar je skoraj enako kot v prvi meritvi marca 2020 tik pred prvo razglasitvijo epidemije. 

Indeks normalnosti dosegel najnižjo točko od začetka epidemije 

Tudi indeks normalnosti, ki predstavlja razliko med seštevkom pozitivnih in negativnih odgovorov za oceno osebnega doživljanja razmer, je zadnji vikend v oktobru dosegel rekordno nizko vrednost, to je -44, kar je za 17 odstotnih točk nižje kot v sredini oktobra. 

Podobno nizke ravni indeksa normalnosti smo sicer beležili v času od sredine oktobra lani do sredine aprila letos, ko je bila dosežena tudi do sedaj najnižja vrednost (-43). 

V primerjavi s to meritvijo se je osebno doživljanje razmer poslabšalo predvsem na ravni odgovora, da je situacija neprijetna in utrujajoča, s čimer je zadnji vikend svoje počutje opisala več kot polovica vprašanih (55 %), kar je za 10 odstotnih točk več kot dva tedna pred tem. Skupni delež najbolj negativnih odgovorov, ki so bili pred mesecem in pol znanilec uličnih nemirov, ostaja enak, ustrezno pa se je znižal delež odgovorov, ki opisujejo osebno doživljanje bolj pozitivno, torej da je situacija sprejemljiva, da nekako gre (znižanje iz 19 na 15 %) in da je situacija normalna glede na nove razmere (znižanje iz 17 na 12 %). 

Opazno večje odobravanje pogoja PCT 

V času od zadnje meritve se je občutno dvignil delež tistih, ki podpirajo pogoj PCT. Takoj po 15. septembru, ko je stopil v veljavo vladni odlok, ki so mu sledili protesti in nemiri, je večina javnosti pogoj zavračala, razmerje je bilo takrat 53 % proti in 47 % za uvedbo pogoja PCT.  

Mesec in pol kasneje je to razmerje obrnjeno, zdaj pogoj PCT podpira 61 % vprašanih, 39 % ga zavrača. Najbolj opazna je ta razlika pri najbolj skrajnih odgovorih – po uvedbi je bilo zelo proti temu pogoju več kot tretjina vprašanih (36 %, danes le še 20 %), medtem ko je danes zelo za pogoj 34 % (v začetku 24 %). 

Občutno manj samozaščitnega vedenja v primerjavi z začetkom epidemije 

V tokratni meritvi so ponovno preverili nekatere oblike samozaščitnega ravnanja in rezultate primerjali s prvo meritvijo marca 2020 ter podobno meritvijo februarja 2021. Samozaščitno vedenje je prav v vseh pogledih manj prisotno, v nekaterih primerih občutno glede na začetek epidemije in še posebej glede na februar 2021 v času vrhunca drugega vala in pretežnega zaprtja javnega življenja. 

Marca 2020, tik pred uradno razglasitvijo epidemije, je več kot polovica vprašanih (56 %) zatrdila, da si roke umivajo pogosteje kot pred pojavom virusa, danes je takšnih le še 38 %. V večji meri se ohranja navada rednega razkuževanja rok, ki je na podobni ravni kot marca 2020, a nekoliko nižji kot februarja 2021. 

Najbolj občutna je razlika pri obiskovanju obšolskih aktivnosti in rojstnodnevnih zabav med otroki, pri tovrstnih dejavnostih je preventivnega izogibanja precej manj kot marca lani. Razlika je opazna tudi pri obiskovanju lokalov in drugih podobnih javnih prostorov, tega je precej več kot marca 2020. Glede na december 2020 se do neke mere opušča tudi uporaba zaščitnih mask. Če je decembra 2020 še 90 % vprašanih zatrdilo, da vedno nosijo maske v zaprtih javnih prostorih, je takšnih danes le še 76 %. Razlika se je preselila k odgovoru, da to za njih velja delno (zdaj 19 %, decembra 2020 9 %), medtem ko jih slabih 5 % odgovarja, da mask v zaprtih javnih prostorih večinoma ne nosijo. Razlika je še občutnejša pri uporabi mask na odprtih javnih površinah, kjer masko uporablja le dobra polovica vprašanih, decembra 2020 pa je bil ta delež bistveno višji, 90 %, pri čemer velja opomba, da je bil takratni odlok o uporabi mask zunaj strožji od trenutnega. 

SKUPNA URESNIČENA IN IZRAŽENA NAMERA CEPLJENJA V POPULACIJI 18-75 LET: 74 %

(Delež že vsaj enkrat cepljenih in tistih, ki pravijo, da se bodo zagotovo ali verjetno cepili.)

MINIMALNA DOSEGLJIVA STOPNJA PRECEPLJENOSTI V POPULACIJI 18-75 LET: 77 %

(Delež že vsaj enkrat cepljenih, vseh, ki pravijo, da se bodo zagotovo cepili, dve tretjini tistih, ki se bosta verjetno cepili in polovica tistih, ki pravijo, da se bolj verjetno ne bodo cepili.)

MAKSIMALNA DOSEGLJIVA STOPNJA PRECEPLJENOSTI V POPULACIJI 18-75 LET: 83 %

(Seštevek vseh, razen tistih, ki odgovarjajo, da se zagotovo ne bodo cepili.)

DELEŽ POGOJA PC V POPULACIJI 18-75 LET: 79 %

(Unija vseh vsaj enkrat cepljenih IN/ALI s testom PCR potrjeno okuženih oziroma tistih, ki so povsem prepričani, da so že bili okuženi, čeprav niso bili testirani.)