Informacijska pooblaščenka: Izjave direktorja NIJZ ne izražajo spoštovanja ustave

Direktor NIJZ Milan Krek je na tiskovni konferenci v petek dejal, da je bil inšpekcijski nadzor do NIJZ nepravilen in nepošten. Krek je ob tem dodal, da so inšpekcijski nadzori informacijskega pooblaščenca za NIJZ zelo zahtevni po kadrovski plati, poleg tega pa se na NIJZ bojijo dolgotrajnosti postopka. Spomnil je, da je nadzor glede seznamov na ministrstvu za javno upravo potekal tri mesece, kar je imel pred očmi, ko je nazadnje videl njeno obvestilo glede nadzora. 

Na vprašanje, zakaj se že v začetku niso posvetovali glede pravne podlage, je odgovoril, da se jim ni treba v vsem posvetovati z informacijsko pooblaščenko. Pojasnil pa je tudi, da imajo na NIJZ skupino nekaj pravnikov, med katerimi je oseba, ki je delala pri informacijskem pooblaščencu in je seznanjena s postopki.

Informacijska pooblaščenka (IP) Mojca Prelesnik pa je v javnem pismu ostro zavrnila nekatere Krekove izjave. Zapisala je, da ne drži, da je informacijski pooblaščenec prenehal s postopkom. "Inšpekcijski postopek še vedno poteka, a ga je IP moral prekiniti (in ne ustaviti) do dokončne odločitve Ustavnega sodišča. IP namreč ne sme presojati veljavnosti podzakonskih aktov ali ugotavljati skladnosti z ustavo, pač pa to lahko stori le Ustavno sodišče." Dodala je, da bo vsako odločitev informacijski pooblaščenec spoštoval.

Prav tako je zavrnila očitke, da je inšpekcijski postopek zoper NIJZ nepravilen. "IP na podlagi prejete prijave mora začeti inšpekcijski postopek in v njem pridobiti pojasnila zavezanca. Če pa se v postopku postavi vprašanje skladnosti pravne podlage z ustavo, mora IP vprašanje prepustiti Ustavnemu sodišču. Gre za temeljna načela pravne države," je pojasnila.

Krek je IP tudi očital, da je bil spomladi inšpekcijski postopek glede priprave aplikacije za prijavo na cepljenje dolgotrajen. Prelesnikova odgovarja, da je bil inšpekcijski postopek voden tako hitro, kot so to dopuščali "pomanjkljivi odgovori NIJZ in dveh ministrstev". "Zelo dolgo je trajalo že samo to, da je IP prejel odgovore glede temeljnih vprašanj te množične obdelave osebnih podatkov – država po uvedbi postopka po več kot štirih mesecih in kar šestih poslanih pozivih IP ni uspela pojasniti niti osnov: kdo je sploh upravljavec tako nastale zbirke in kje je pravna podlaga zanjo. Država se je torej odločila za zbiranje podatkov, ne da bi sploh določila, kdo bo za takšno množično obdelavo odgovoren in za kaj se bodo podatki zbirali, niti ni obdelave zastavila na transparenten način. Prav na to so opozarjale strokovne službe MJU, a so jih odločevalci v celoti preslišali."

Prelesnikova je zapisala, da IP spoštuje prizadevanja in napore NIJZ, a je dolžan obravnavati vsako prijavo in nanjo odreagirati. "Enako pričakujemo tudi od največjega upravljavca zbirk osebnih podatkov v zvezi z zdravjem v Sloveniji. Če temu ni tako, nas mora vse resno skrbeti. Ne zdi se ne pretirano in ne nepričakovano, če bi se ob snovanju tovrstnih aplikacij NIJZ vedno posvetoval z IP, kot tudi če bi glede vsake take aplikacije izdelal predhodno oceno učinkov, kot to zahteva evropska uredba o varstvu podatkov (GDPR) in je praksa v drugih državah." Ob tem je omenila, da je samo UKC Ljubljana v lanskem in letošnjem letu IP zaprosil za kar 16 pisnih mnenj.

Informacijska pooblaščenka je prav tako izpostavila, da ne držijo Krekove trditve, da ima celotna EU podobno aplikacijo, da pa le v Sloveniji nastajajo težave. "Številne države so to ustrezno zakonsko uredile. Prav to je bistvo problema v Sloveniji – izvajanje in sprejem zakonske materije se združuje v enem organu in obide Državni zbor. V Sloveniji je zakonodajalec Državni zbor – gre za vprašanje spoštovanja načel pravne države in delitve oblasti."  

Ob koncu je zapisala, da izjave direktorja NIJZ ne izražajo spoštovanja ustave in nadzornih organov. "Če se to ne bi dogajalo v Sloveniji, ampak v nekem književnem delu, bi sicer lahko bilo smešno, ker pa gre za predstojnika NIJZ, je to najmanj zaskrbljujoče," se je odzvala na Krekove trditve, ki je postopek IP primerjal s Kozlovsko sodbo v Višnji Gori. Prelesnikova je še dodala, da poskusi "utišanja samostojnih in neodvisnih državnih organov načenjajo demokracijo in pravno državo".