Omejitev izhoda iz države za zajezitev epidemije je bila diskriminatorna

Miha Lobnik je po prejetju dveh prijav opravil oceno diskriminatornosti prvega odstavka 11. člena omenjenega odloka in ocenil, da so ukrepi v njem sicer zasledovali legitimen cilj, vendar so bili le delno ustrezni, ne nujno potrebni in niti sorazmerni, so danes sporočili iz njegovega urada.

Zagovornik je ocenil, da je omejitev iz odloka posegla v več ustavnih pravic vseh tistih, ki takrat še niso preboleli covida-19 ali še niso bili cepljeni in ki jih odlok ni uvrstil med izjeme, ki smejo iz države.

Odlok je pretirano omejil svobodo gibanja in nesorazmerno posegel v pravico do uživanja zasebnosti v povezavi z zasebno lastnino ter pravico do zasebnega in družinskega življenja, je ugotovil zagovornik.

Cilj, ki ga je vlada zasledovala s sprejetimi ukrepi, je bil po oceni zagovornika sicer legitimen. Vlada je poskušala z uvedenimi omejitvami varovati zdravje prebivalcev in preprečiti nenadzorovano širjenje novega koronavirusa v državi.

Okužba se lahko širi šele ob morebitnem ponovnem vstopu v državo

Ob preverbi primernosti predpisa pa je zagovornik ocenil, da so bile uvedene omejitve le delno ustrezno sredstvo za doseganje zastavljenega cilja. Pri tem je sledil navedbam ustavnih sodnikov, ki so zapisali, da v času uvedbe odloka epidemiološka slika v drugih državah ni bila bistveno slabša kot v Sloveniji in da omejitev izstopa iz države sama po sebi ne more preprečiti vnosa bolezni v državo in njenega širjenja, saj se lahko okužba širi šele ob morebitnem ponovnem vstopu vanjo.

Pri oceni potrebnosti oziroma nujnosti omejitev izstopa iz države za preprečitev širjenja novega koronavirusa je zagovornik ocenjeval, ali zastavljenega cilja ne bi bilo mogoče doseči z milejšim sredstvom, ki svoboščin ne bi tako omejevalo. Navedel je, da bi bilo zastavljeni cilj možno doseči prav z omejitvami, ki so v istem odloku že veljale za vstop v Slovenijo in so zahtevale predložitev negativnega testa na novi koronavirus. Zato je ocenil, da uvedeni ukrepi niso bili nujno potrebni.

Ocenil je tudi, da ureditev ni bila sorazmerna, saj koristi odloka niso bile tako velike, da bi lahko odtehtale škodo, nastalo zaradi omejitve svobode gibanja in s tem povezanih svoboščin.

Ker je odlok že prenehal veljati in ker domnevno neustavnost 11. člena obravnavanega odloka ustavno sodišče že obravnava, zagovornik zahteve na ustavno sodišče ne bo vložil, so še zapisali v sporočilu za javnost.