Iz proračuna nakazan prvi del sredstev za izplačilo dodatkov v zdravstvenih zavodih

Za dodatke k plačam, do katerih so zaposleni upravičeni za delo v času epidemije, je namreč predvideno povračilo iz državnega proračuna, a morajo javni zavodi najprej resornim ministrstvom poslati zahtevke.

Po prejemu resorno ministrstvo zahtevek pregleda in ga posreduje finančnemu ministrstvu, ki pripravi predlog za zagotovitev denarja. Po potrditvi na seji vlade pa je treba pripraviti še odredbe, da se prenos denarja dejansko lahko izvede, so pojasnili. Sredstva za drugi sklop zahtevkov v višini 9,4 milijona evrov bodo predvidoma nakazana v naslednjem tednu, tretji sklop zahtevkov za dodatke pa je še v postopku obravnave na ministrstvu za zdravje.

Kot so na ministrstvu navedli za STA, so bila sredstva danes nakazana postojnski, jeseniški, ptujski, celjski, slovenjgraški, murskosoboški, sežanski, novomeški in novogoriški bolnišnici. Sredstva so dobili tudi v univerzitetnih kliničnih centrih v Ljubljani in Mariboru, ljubljanski psihiatrični kliniki in psihiatrični kliniki Vojnik, Kliniki Golnik, Bolnišnici Topolšica, kranjski porodnišnici in Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča. Na seznamu so še Slovenija Transplant, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke ter Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.

Na ministrstvu sicer niso navedli, koliko sredstev je dobil posamezni zavod.

Pred dnevi so pojasnili, da zahtevkov za izplačila dodatkov niso zavračalo. Kot so navedli, je na podlagi priporočil, ki so jih posredovali poslovodstvom javnih zavodov, odgovornost za zakonitost izplačil ob upoštevanju načela racionalnosti in ekonomičnosti v pristojnosti poslovodnih organov, nadzor nad zakonitostjo pa bodo izvajali inšpekcijski organi.

Nekatere bolnišnice v izplačilo dodatka šele po prejemu denarja iz proračuna

Nekatere bolnišnice so sicer že pred kratkim sporočile, da bodo dodatek izplačale šele, ko bodo denar prejele iz proračuna. Same si namreč zaradi slabega finačnega položaja tega ne morejo privoščiti. Sem spadata med drugim tudi bolnišnici Trbovlje in Brežice. 

V Splošni bolnišnici Trbovlje dodatkov še niso izplačevali, saj jim tega ne dopušča likvidnostni primanjkljaj v višini 875.000 evrov, je pojasnila direktorica bolnišnice Romana Martinčič. Dodatke bodo tako izplačali po prejemu nakazila od države, o čemer so po njenih besedah zaposleni seznanjeni. Skupna višina dodatkov za marec znaša 110.000 evrov, za april pa 230.000 evrov. Izplačali jih bodo 313 zaposlenim, a v različnih višinah. Vseh zaposlenih v bolnišnici je sicer 345, od tega je na porodniški oz. dolgotrajni bolniški 32 zaposlenih.

Trboveljska bolnišnica se zaenkrat ni zadolževala, je pa zavarovalnice, ki izvajajo prostovoljna zdravstvena zavarovanja, zaprosila za 125.000 evrov avansa. V juniju, ko bo izplačilo regresa, pa bo trboveljska bolnišnica najverjetneje morala najeti likvidnostni kredit, je napovedala direktorica.

Tudi v Splošni bolnišnici Brežice doslej še niso izplačali nobenega dodatka. Izračun dodatkov za marec znaša 153.347 evrov, za april pa 257.822 evrov. Zahtevek za nakazilo sredstev za dodatek za marec je bolnišnica ministrstvu za zdravje poslala prejšnji teden, za april ga bo poslala danes, je za STA sporočila direktorica bolnišnice Anica Hribar.

Tudi v brežiški bolnišnici bodo dodatke izplačali vsem skupinam zaposlenih, vendar v različnih deležih za ure prisotnosti na delu. V bolnišnici so konec aprila imeli 371 zaposlenih, od tega 282 zdravstvenih delavcev in sodelavcev. Konec aprila je brežiška bolnišnica, ki se letos doslej ni zadolževala, imela za nekaj manj kot 1,4 milijona evrov zapadlih neplačanih obveznosti do dobaviteljev. Bolnišnica nima dolgov zaradi zadolžitev iz preteklih let, je še pojasnila direktorica.