Ihan: Ob znosnih 10 primerih ali manj se bomo do prehlada lahko obnašali, kot da je prehlad

Svet je trenutno v vzponu prvega vala epidemije, ki "mu še ni videti konca", je v oddaji Svet na Kanalu A dejal imunolog in mikrobiolog Alojz Ihan. Dodaja, da smo v Sloveniji "odlično zadržali epidemijo", sedaj pa imamo zaradi izbruha v Srbiji, BiH in Severni Makedoniji ter posledičnih vnosov posamezna jedra okuženih. "Ta jedra so se nekaj časa, na nekaj zabavah, precej razširila, sedaj pa upamo, da se bodo po vseh opozorilih, tudi neveste malo pomirile, ter da bomo spet umirili epidemijo na znosno stopnjo, ki je od 10 do 15 primerov dnevno," dodaja. 

WHO raziskuje, ali se lahko lahko virus po zraku res prenaša tudi do deset metrov daleč. "Kar se tiče lastnosti virusa, lahko zagotovo rečemo, da je to virus s kapljičnim prenosom, torej če z masko ali distanco zadržimo kapljice, potem lahko umirimo epidemijo. Tudi pri kapljičnih virusih se lahko nekateri širijo aerosolno," pravi Ihan. 

Ti aerosolni delci so v zraku dlje časa, lahko jih odnese tudi do deset ali 15 metrov stran, a v teh delcih je običajno zelo majhna količina virusa. "Kar pomeni, da praktično pomembno je to, da če zadržimo kapljice, smo epidemiološko naredili skoraj vse za zadrževanje virusa. Seveda pa so v določenih okoliščinah, kot so recimo hladilnice, zimske razmere - tam delavec izdahne zrak, nastane koncentrirani lebdeči delec, in v primeru ventilacije, ta delec odnese stran. Zato se tudi pozimi okužbe bolj širijo," pove Ihan. Dodaja, da so "maske filter, s katerim ščitimo druge". 

Eno ključnih vprašanj je seveda imunost, britanski znanstveniki so v ponedeljek objavili rezultate raziskave, ki kaže, da je imunost kratkotrajna, oziroma da pri večini oseb, vključenih v raziskavo, po treh mesecih niso več zaznali protiteles. 

Pojav, da protitelesa izginejo dosti hitreje kot pri drugih okužbah, smo opazili tudi pri nas, pravi Ihan. "To pomeni, da so protitelesa precej kratkotrajna po okužbi, a to ne pomeni, da je imunost kratkotrajna. Protitelesa so le del imunosti, drugi del so citotoksične celice T, te verjetno ostanejo dlje časa, kar pomeni, da s tem ko izginejo protitelesa, ni mogoče reči, da izgine tudi imunost."

Dodaja, da pri imunskih odzivih velikokrat vidimo, da tudi po izginotju protiteles, ostanejo spominske celice, ki smo zmožne narediti ta protitelesa v dveh ali treh dneh, in tako še vedno prehitijo virus. 

Do razvoja cepiva nam ne preostane drugega, kot da živimo z virusom, kar pa poleg nošenja mask in upoštevanja drugih zaščitnih ukrepov, prinaša tudi odločitve, kje in kako bomo dopustovali. Je stanje na Zahodnem Balkanu primerljivo s tistim v Italiji, ko je bila žarišče okužb v Evropi? "Če gledamo Srbijo, Makedonijo in BiH, tam je stanje izrazito nevarno. Pri Hrvaški je nevarnost manjša, a pri tem je pomembna tudi strategija turista, ki se odpravi tja. Na obali, pri sončenju ali plavanju, je malo verjetno, da bi se okužili," je za Svet dejal Ihan. Bolj nevarne so zabave, nočni lokali... 

Zaskrbljujoči so tudi podatki o t.i. superprenašalcih. Gre za izraz, ki pomeni splet okoliščin, to ni lastnost človeka, je še pojasnil. "Največ virusa imamo tik pred kliničnimi znaki. Če smo v tistem času na neki zabavi, kričimo, potem vse te delce v močno povečani meri izstreljujemo v okolico. Če je polno ljudi, potem lahko nastane cela epidemiološka sled za tako osebo." 

Kaj lahko pričakujemo jeseni in pozimi? "Upam, da bomo avgusta uspeli umiriti stvari za znosnih 10 ali manj primerov dnevno, zato da se bomo lahko potem do prehladov obnašali kot da so prehladi. Kar pomeni, da če bodo šolarji zboleli, ne bomo poslali vseh, ki smrkajo, domov, ker potem bomo kmalu poslali domov vse šole. Ampak se bomo do njih obnašali, kot da so prehlajeni. Če bodo nivoji okužb ostali enaki, ne bo nič hudega."