Ihan: Tretji odmerek varen, pomemben je predvsem delež polno cepljenih

V strokovni skupini za cepljenje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so zato cepljenje omogočili vsem, ki si to želijo. Po besedah imunologa Alojza Ihana je zanimanje med zdravstvenimi delavci veliko, zlasti med tistimi, ki delajo na oddelkih, na katerih se zdravijo bolniki z oslabljenim imunskim sistemom. "Znova se želijo cepiti tudi svojci teh bolnikov, da bi bili bolniki čim varnejši," je pojasnil Ihan.

Ocenjuje, da bi moralo biti za blaženje epidemije čim več ljudi polno cepljenih. Enako meni tudi Roman Jerala s Kemijskega inštituta. "Alternativa je okužba z možnimi hudimi ali dolgotrajnimi posledicami – vsakdo ima najbrž znance, ki so jo utrpeli," je zapisal na spletu. Zapisu je dodal tudi grafični prikaz, ki kaže, da se zaščita pred okužbo pomembno zmanjša po petih mesecih, dobra zaščita pred težkim potekom bolezni pa se ohrani.

Kot je dejal Ihan, Evropska agencija za zdravila (Ema) možnost cepljenja s tretjim odmerkom še preučuje. "Ema mora dokazati, da je nekdo, ki je cepljen s tretjim odmerkom, bistveno manj dovzeten za okužbo kot nekdo, ki je polno cepljen," pojasnjuje Ihan. Dokler ta razlika ne bo dokazana, Ema po Ihanovih besedah dovoljenja za tretji odmerek ne bo izdala.

Poudarja, da varnost cepljenja s tretjim odmerkom vseeno ni vprašljiva. Prav tako je že znano, da ustvari tretji odmerek višji nivo protiteles, ta pa prepreči, "da bi virus dobili na sluznico in ga prenašali naprej".

Posvetovalna skupina za cepljenje je na sestanku 31. avgusta sprejela predlog, da se v ustreznem odloku doda, da se zaščita po drugem odmerku cepiva podjetja Pfizer vzpostavi v sedmih, pri ostalih cepivih pa v 14 dneh. Od 30. avgusta namreč velja sprememba vladnega odloka, po katerem pogoj cepljenosti nemudoma izpolni vsak, ki je polno cepljen.

Ihan je pojasnil, da so takšno odločitev sprejeli, ker je v registracijskih dokumentih cepiv jasno zapisano, kdaj začnejo učinkovati. Odločitev, kdaj začne cepivo učinkovati, bi morali po njegovem sistemsko morali sprejeti epidemiologi.

Glede današnjih visokih številk okuženih pa je Ihan pojasnil, da gre za krivuljo, ki je značilna za različico delta. Ko se začne eksponentna rast, je ta toliko bolj strma, če so ukrepi za zadrževanje virusa ohlapni. "Pri tem smo lahko nekoliko bolj tesnobni, saj pri nas zadrževanje virusa ni idealno, prav tako ne stopnja precepljenosti," je posvaril Ihan.

WHO poziva k moratoriju na poživitveni odmerek cepiva proti covidu do konca leta

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je danes pozvala države, naj se do konca leta odrečejo cepljenju s poživitvenim odmerkom cepiva proti covidu-19, saj je na svetu še vedno več milijonov ljudi, ki še niso prejeli niti enega odmerka. "Ne bom molčal, ko podjetja in države, ki nadzorujejo svetovno ponudbo cepiv, menijo, da bi se morali revni zadovoljiti z ostanki," je dejal generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus.

Bogate države in proizvajalce cepiv je pozval, naj dajo prednost prvemu odmerku zdravstvenim delavcem in ranljivemu prebivalstvu v revnejših državah.

WHO je že v začetku avgusta pozvala k moratoriju na poživitvene odmerke cepiva proti covidu-19 do konca septembra, da bi odpravil drastično neenakost v razdelitvi odmerkov med bogatimi in revnimi državami. Kot je Adhanom Ghebreyesus priznal danes, pa so se od takrat razmere spremenile, zato je pozval k podaljšanju moratorija vsaj do konca leta. Bogate države so obljubile, da bodo revnejšim podarile več kot milijardo odmerkov cepiva, "vendar so jih razdelile manj kot 15 odstotkov", je opozoril.

Evropski center za preprečevanje bolezni (ECDC) je v začetku septembra sporočil, da v celoti cepljeni posamezniki v splošni populaciji poživitvenega odmerek cepiva proti covidu-19 trenutno še ne potrebujejo nujno. Kot je dodal pa je smiselno o uvedbi dodatnega odmerka razmisliti za ljudi z oslabljenim imunskim sistemom.