Hotelirstvo med epidemijo: 'Sploh ne najdem besed, kako grozno je'

"Sploh ne najdem besed, kako grozno je," je v izjavi za STA stanje v hotelirski panogi ocenil predsednik Združenja hotelirjev Slovenije pri Turistično gostinski zbornici Slovenije in direktor ljubljanskega hotela Slon Gregor Jamnik. "100-odstotno smo odvisni od državne pomoči. Ne ustvarjamo nobenega denarnega toka, nobenih prihodkov. Povračilo fiksnih stroškov je delno, pa še pri tem si moramo pomagati sami, šele nato nam lahko učinkovito pomaga država. Tistim, ki so zaradi dolžine krize izčrpali vsa svoja denarna sredstva, tudi država ne more pomagati," je orisal stanje.

V Ljubljani se hotelirji po informacijah Jamnika trenutno še držijo nad vodo, saj so globalno pandemijo covida-19 očitno pričakali v precej dobri finančni kondiciji. Se pa ponekod po državi, denimo v Mariboru, menda že dogaja, da hotelirji zapirajo vrata ali so pristali v rokah bank upnic.

Vsekakor pa hotelirje trenutno pri življenju drži umetno dihanje. "Ne vemo, kaj se bo zgodilo, ko država ne bo več pomagala, tega nas je strah," je navedel Jamnik.

Predsednik združenja hotelirjev pričakuje zelo, zelo dolgo okrevanje turizma. To bo trajalo najmanj pet, pri medcelinskih potovanjih in kongresnem turizmu pa celo deset let. "Številk, ki smo jih videli leta 2019, najverjetneje ne bomo videli v tem desetletju," je navedel Jamnik.

V Ljubljani se ob tem gradijo novi hoteli, kar pomeni, da bo na trgu še večje število sob in se bo tako povpraševanje še dodatno razpršilo. Cena se bo tako verjetno nižala in Jamnik svari pred cenovno vojno, ki so ji bili v hotelirstvu v nizki sezoni v Ljubljani priča že pred koronavirusom. "Zlasti nad mestnim poslovnim turizmom so zbrani črni oblaki," je ponazoril.

Glede letošnje poletne sezone vlada velika negotovost. Na eni strani je stanje rezervacij v obalnih regijah optimistično, saj ljudje komaj čakajo, da bodo potovali. Na drugi strani pa gre pričakovati, da bodo omejitve na mejah vztrajale in da bodo obvezni PCR-testi, kot je denimo to že napovedala Hrvaška. Za štiričlansko družino bi tako potovanje v eno smer stalo okoli 400 evrov več kot v običajnih razmerah in vprašanje je, koliko družin si to lahko privošči. 

Cepljenja proti covidu-19 medtem potekajo počasi in precepljenost je nizka. Ob tem ni vprašanje le, kakšna bo poleti precepljenost v Sloveniji, ampak tudi v drugih državah, ki so ključne za slovenski turizem, zlasti Nemčiji, Avstriji, Italiji, državah vzhodne Evrope ter balkanskih državah. "Ljudje se bodo na pot odpravili, če se bodo počutili varno in če jim ne bo treba plačevati velikih zneskov za PCR-teste. Obstaja velika nevarnost, da bo letošnja sezona mnogo slabša kot lanska, pa je bila že lanska slaba," je dejal sogovornik.

Jamnik ob tem obžaluje, da vlada "ne razume, da hotelirji nismo vir okužb", in da ne dovoli turizma. Trenutno lahko v hotelih bivajo le poslovneži, diplomati, športne skupine ali ljudje na zdravljenju. To pa je tako nizek odstotek običajnih hotelskih gostov, da se večini hotelirjev ne splača imeti odprtih hotelov.

Pri tem je sogovornik izpostavil primer Hrvaške, kjer je turizem ves čas dovoljen in so hotelirji v obmorskih destinacijah zelo lepo preživeli zimo, ker so bili za vikende skoraj vsi polni, saj so gostili domače goste. Na podoben način bi lahko v Sloveniji vsaj delno rešili težave v prostočasnih destinacijah, kot so Obala, gorske regije in termalna zdravilišča. "Za mestni turizem to ne bi bila rešitev, ostali pa bi lahko vsaj za vikende dobro živeli ali si pokrivali določene fiksne stroške, ki so v hotelirstvu zelo visoki ne glede na to, ali gostiš goste ali ne," je spomnil.

Jamnik torej upa, da bo vlada čim prej dovolila turizem, da bodo lahko Slovenci porabili še neizkoriščene turistične bone in da bi morda rešili vsaj prvomajske praznike.

Glede načrtovanega interventnega zakona za turizem pa je Jamnik dejal, da ukrepe ocenjuje kot dobre in nujno potrebne. Predloge je sicer treba še dodelati in videti, kakšen bo čistopis osnutka zakona.

"A poudarjamo, da bo potrebna dolgoročna pomoč države turizmu, če ga želimo obdržati. In mislim, da ga hočemo obdržati, saj je naš nacionalni ponos in identiteta. In čeprav ustvarjamo nizko dodano vrednost, ustvarjamo zelo veliko delovnih mest," je dodal sogovornik. Vlada po njegovi oceni razume, da bo lahko delovna mesta ohranila le, če bo ohranila podjetja v turizmu.