Gorenjska zaradi lažno pozitivnih testov skoraj 'počrnela'

Kako lažno pozitivni hitri testi vplivajo na odpiranje in zapiranje države? Vprašanje, ki si ga po zadnjem primeru iz Kranja, kjer je bilo na hitrih testih pozitivnih kar 146 zaposlenih v vrtcih in šolah, na PCR pa skoraj nobeden, postavljajo številni. 

V ponedeljek so po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) v gorenjski regiji potrdili 279 novih primerov okužb, med katerimi  je 146 že omenjenih šolnikov. Vnovično testiranje je pri večini pokazalo, da niso okuženi.  Pa vendar so jih zapisali v dnevno statistiko, ki zdaj kaže občutno slabšo epidemiološko sliko v regiji. Da se razmere na Gorenjskem slabšajo, je na včerajšnji novinarski konferenci izpostavila tudi vladna govornica Maja Bratuša. V ponedeljek je bilo sedemdnevno povprečje okužb pri 116, v torek je poskočilo že na 134, je poudarila. Prevedeno v oranžno-rdeče-črno lestvico to pomeni, da je Gorenjska že zelo blizu ponovnemu zapiranju šol in vrtcev. 

A če odštejemo lažno pozitivne šolnike, je slika celo boljša kot na začetku tedna, Gorenjska pa trdno v rdečem območju.   

Kako torej odgovorni ravnajo v takšnih primerih? "Če NIJZ izbrani osebni zdravnik ali zdravnik medicine dela, ki je na podlagi enakega načina testiranja določil še drugi način testiranja in so rezultati različni, o tem obvesti NIJZ, NIJZ podatek popravi v dnevni statistiki," so pojasnili na  ministrstvu za zdravje. 

Irena Grmek Košnik iz kranjske območne enote NIJZ je v pogovoru za STA zagotovila, da bodo lažno pozitivne izbrisali iz statistike, ni pa znala pojasniti, kaj je šlo narobe pri ponedeljkovem testiranju. Osebno ocenjuje, da je verjetno šlo za nestabilnost reagentov. "Vsekakor pa bo treba za naprej sprejeti neke kolektivne ukrepe, da se kaj takega ne bo več ponovilo," je poudarila. Ključno se ji sicer zdi, da podatki ponovnega testiranja kažejo na umirjene razmere v gorenjski regiji.

Na podobna vprašanja je na redni vladni novinarski konferenci odgovarjala tudi predstojnica Območne enote NIJZ Ravne na Koroškem Neda Hudopisk. Kot je dejala, morajo biti sistemske odločitve sprejete na nacionalnem nivoju: "To pomeni, da potrebujemo algoritme, kako bomo postopali v primerih, ko imamo hitri testi pozitiven in potem PCR-test negativen." Algoritme oziroma navodila, ki bi jih pričakovali že pred uvedbo hitrih testov ali pa vsaj pred začetkom množičnega testiranja učiteljev. Kot smo izvedeli, pa jih še danes ni.  

Rozman: Hitre teste bi morali potrjevati s PCR

Kljub odstopanjem so hitri testi izjemnega pomena za javno zdravje, je ob tem poudarila Neda Hudopisk, saj so edini način, da okužene osebe hitro identificiramo in jih umaknemo iz populacije. 

PCR-testi so zanesljivejši, a hkrati dražji, kapacitete so omejene (v Sloveniji jih lahko naredimo okoli 7000 na dan), rezultate pa se obdeluje dlje časa. Ko je treba v čim krajšem času testirati več tisoč učiteljev, zato preprosto ne pridejo v poštev, pa je odločitev za hitre teste utemeljeval direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Aleš Rozman. "Dobiti idealne rešitve v tej situaciji se ne da, delamo s tistim, kar imamo," je povedal. PCR-testi so po njegovem zlati standard, če smo v dilemi glede konkretnega posameznika, če govorimo o nivoju populacije, ko je okužb veliko, večina ljudi pa ni življenjsko ogrožena, pa uporabljamo hitre teste. 

Pojasnil je, da so bili ti narejeni oziroma validirani za testiranje populacije s kliničnimi znaki bolezni. Za tiste, ki teh nimajo, pa je najbrž zanesljivost slabša. Da bi zmanjšali vpliv lažnih testov na statistiko o okužbah, ki kroji sprejemanje ukrepov za obvladovanje epidemije, pa Rozman meni, da je rešitev ta, da se hitre teste validira, torej preverja še s PCR-testom, odstopanja pa se nato upošteva v statistiki, na podlagi katere vlada sprošča ali zaostruje ukrepe. 

Kot je še pojasnil, hitre antigenske teste zdravstveni delavci poznajo že s primerov drugih bolezni, denimo gripe, in ves čas zanje velja, da so od 60-70 odstotno zanesljivi. Tako tudi v primeru testov na novi koronavirus niso pričakovali več, "ker sama tehnologija ne zmore več". Po njegovih besedah je tak test lahko 95-odstoten le v laboratorijskih pogojih in pri homogeni populaciji.

Redni profesor na fakulteti za farmacijo v Ljubljani Borut Štrukelj je sicer dejal, da je znanstveno mogoče samo, da je test na okužbo z novim koronavirusom po metodi PCR pozitiven, hitri antigenski test pa negativen, medtem ko obratno ni mogoče. "V tem primeru je nekaj narobe, ali s testom ali z izvajanjem," je povedal. V vsakem primeru morajo biti PCR-testi merilo, je poudaril. Hitri testi so lahko po njegovih pojasnilih lažno pozitivni, če test ni zanesljiv ali pa je manipulacija po odvzemu brisa napačna.

Epidemiološke razmere v državi 

Odgovora na vprašanje, kako hitri testi vplivajo na epidemiološko sliko v državi in ali bomo zaradi njih pozneje prešli v naslednjo fazo odpiranja, ne bomo dobili. Pozitivnih hitrih testov namreč v večini primerov vsaj za zdaj še ne preverjajo dodatno. Vseeno pa lahko na podlagi podatkov trdimo, da se kaže luč na koncu predora. Število aktivnih primerov (gre za oceno) namreč od sredine januarja počasi upada. V ponedeljek jih je bilo 17.252, kar je približno 7000 manj, kot smo jih imeli še dva tedna prej. 

Počasi, a zagotovo se manjša tudi zasedenost bolniških postelj. Danes se tako v bolnišnicah zdravi še 1012 covidnih bolnikov,  sredi januarja se jih je 1266. Tisoč hospitaliziranih je sicer tudi eno od dveh meril za prehod v oranžno fazo na ravno države.