Prejšnji teden je odmevala zgodba o petletniku, ki je na celjski urgenci po vnetju rane kar 21 ur čakal na kirurški poseg. Otroka so kljub bolečinam in visoki vročini, ki je bila posledica sepse, poslali domov, saj da morajo za nadaljnjo obravnavo najprej pridobiti izvide testa na koronavirus. Deček je bil operiran šele po 21 urah, ko je zdravnik ocenil, da je stanje preresno, da bi še naprej čakali na rezultat. Izvid testa – ki je bil negativen – pa so dobili šele po 33 urah.
V Sloveniji so poleg klasičnih testov, s katerimi vsakodnevno jemljejo brise potencialno okuženim, na voljo tudi tako imenovani hitri testi, pri katerih zdravnik praviloma dobi izvid že v dobri uri. Zakaj se v takšnih urgentnih primerih – sploh, če gre za otroka – torej tudi ne uporabijo?
V celjski bolnišnici so s prstom pokazali na Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), saj da te teste po navodilih laboratorija lahko uporabijo "le v najnujnejših primerih".
Na NLZOH so pritrdili, da so hitri testi "dražji in jih zaradi trenutne epidemiološke slike na tržišču ni dovolj". Zato njihovo uporabo omejujejo na nujne vzorce "za bolnike, ki so življenjsko ogroženi". A stopnjo nujnosti, kot izpostavljajo, ocenijo zdravniki, ki obravnavajo bolnika in najbolje poznajo njegovo zdravstveno stanje.
Za 14 dni dobijo največ 200 hitrih testov, v zadnjem tednu za polovico manj
V laboratoriju na vsakih 14 dni prejmejo nove reagente za hitre teste, a nikoli več kot 200, pri čemer se je količina dobavljivih reagentov v zadnjem tednu prepolovila. "Povpraševanje po testih namreč močno presega proizvodne zmožnosti proizvajalca, zato dobav kljub velikim naporom slovenskega dobavitelja ni mogoče povečati," pojasnjujejo na NLZOH.
Razpoložljive teste nato razdelijo po bolnišnicah glede na njihovo velikost. Kot navajajo v laboratoriju, za UKC Maribor, denimo, trenutno lahko zagotovijo 10 hitrih testov na dan, za SB Celje pa štiri.
Kako točno pa poteka dobava? "Teste naročajo pooblaščene osebe za nabavo znotraj NLZOH v skladu z razpoložljivimi zalogami v posameznem laboratoriju. Stanje zalog spremljamo tudi centralno za celotni NLZOH. Reagente naročamo pri dobaviteljih, ki so izbrani preko postopkov javnega naročanja in so slovenski zastopniki tujih proizvajalcev," so povedali.
Dodajajo, da stremijo k zalogam, ki bi pokrile dvomesečno delovanje laboratorija, "vendar pa je v fazi rasti potreb po testiranju takšno zalogo nemogoče natančno opredeliti in velikost potrebnih zalog nenehno pregledujemo".
Dobavni roki znašajo v povprečju od 14 do 21 dni. "Razen v primeru, ko povpraševanje preseže proizvodne kapacitete proizvajalca. Za take primere je izjemno pomembna komunikacija s slovenskimi dobavitelji, da nas o vseh spremembah pravočasno obveščajo," so še pojasnili na NLZOH.
Klasični test stane 65 evrov, hitri pa 110 evrov
Kot razlog za omejevanje hitrih testiranj navajajo tudi to, da so takšni testi dražji. Kakšna je torej razlika v ceni? "Klasični test, ki ga izvajamo v serijah v Sloveniji že od začetka epidemije, stane 65 evrov, hitri test pa zaradi višje cene reagenta 110 evrov," povedo na NLZOH.
O razpoložljivosti reagentov za izvedbo hitrega testa so obveščeni sproti, dodajajo. "Količine so povezane s proizvodnimi kapacitetami proizvajalca in naša izkušnja je, da proizvajalci pri odločanju o dobavah dosledno upoštevajo vrstni red naročil, ki jih prilagajajo svojim proizvodnim kapacitetam," še pojasnjujejo.
Kaj bo jeseni?
Prihajajoče jesensko-zimsko obdobje glede na obnašanje virusa vzbuja skrb. Če so z dobavo in razpoložljivostjo (hitrih) testov že zdaj težave, kaj sledi v naslednjih tednih in mesecih?"Možnega drastičnega porasta potreb po testiranju v prihajajočem jesenskem in zimskem času se prav gotovo zavedajo tudi proizvajalci, zato po našem vedenju tudi oni nenehno povečujejo proizvodne kapacitete. Ob ustrezni zalogi reagentov, ki jo ustvarjajo tako slovenski dobavitelji kot laboratoriji sami, pričakujemo, da do zastoja testiranja ne bo prišlo, kot do njega tudi ni prišlo v času najhujše krize ob začetku epidemije," mirijo na NLZOH.
"Poleg tega so v razvoju dodatni testi priznanih proizvajalcev, za katere pričakujemo, da bomo z njimi povečali svoje kapacitete za testiranje, saj naši laboratoriji že premorejo aparature na katerih bo te teste mogoče izvajati, če se bodo izkazali za dovolj dobre," dodajajo.
"Vedno izvedemo hitro preiskavo, če je le-ta naročena"
Še enkrat pa so izpostavili, da je odločitev o tem, pri kom se izvede hitri test, v rokah zdravnikov. "Vedno izvedemo hitro preiskavo, če je le-ta naročena, dokler je reagent na voljo. Odločitev o izbiri preiskave je tako izključno domena zdravnika, ki bolnika obravnava. Prav tako je možno iz vzorca, pri katerem je bila naročena klasična preiskava na koronavirus, ob morebitnem poslabšanju stanja bolnika vedno naročiti tudi hitro preiskavo," so še pojasnili v laboratoriju.
KOMENTARJI (40)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.