Hitri antigenski testi: ministrstvo izdalo navodila, znan tudi način financiranja

Ministrstvo za zdravje je izdalo navodila, spremembo odredbe in način financiranja hitrih antigenskih testov (HAGT).

Kot so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje se v odredbi tako na novo določi, da delodajalec zagotavlja redno testiranje zdravstvenih delavcev na prisotnost virusa SARS-CoV-2. Testiranje je tudi obvezno, če se pri izvajalcu pojavi okužba z novim koronavirusom, in sicer najmanj enkrat tedensko znotraj posamezne organizacijske enote izvajalca, kjer se je ta pojavila.

Testiranje se v organizacijski enoti izvaja od pojava okužbe z virusom SARS-CoV-2 in še najmanj 14 dni po zadnji ugotovljeni okužbi. Delodajalec mora spremljati število in vrsto opravljenih testov ter število pozitivnih izvidov, o čemer dnevno poroča Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Testiranje zdravstvenih delavcev, ki so že preboleli okužbo, ni obvezno. Testiranje in poročanje se uvajata postopoma in ob sprotni evalvaciji rezultatov, in sicer od ponedeljka, 23. novembra. Delodajalec v celoti uvede testiranje zdravstvenih delavcev najpozneje do 7. decembra, izhaja iz odredbe. Ta je bila danes tudi objavljena v Uradnem listu.

V navodilih glede financiranja mikrobioloških preiskav na virus SARS-CoV-2 iz državnega proračuna pa je podrobneje določeno, da se poleg Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NZLOH) s svojimi oddelki in dislociranimi enotami ter Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani lahko te neposredno pri pacientu opravljajo tudi izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki jih s sklepom določi minister za zdravje. To so zdravstveni domovi po Sloveniji, bolnišnice in nekateri koncesionarji na primarni ravni.

Seznam izvajalcev, ki izvajajo teste neposredno pri pacientu, se bo ažurno posodabljal. Z ministrstva so ob tem še sporočili, da morajo izvajalci pri izbiri ustreznega hitrega antigenskega testa upoštevati strokovna priporočila, objavljena na njihovih spletnih straneh.

Proračun zagotavlja financiranje preiskav na novi koronavirus za preiskave in teste, ki so medicinsko indicirani (PCR-testi – dokazovanje nukleinske kisline in HAGT). Prav tako se financira preventivno testiranje zdravstvenih delavcev in sodelavcev pri izvajalcih, ki opravljajo zdravstveno dejavnost v mreži javne zdravstvene službe, vključno s socialnovarstvenimi zavodi.

Za teste možno uveljavljanje povračila stroškov preiskav

Preventivno testiranje zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev s HAGT se bo uvajalo postopno ob sprotni evalvaciji rezultatov do polne uvedbe. "Postopno uvajanje pomeni uvajanje v skladu s strokovno oceno o zmožnosti organizacije testiranja ter upoštevajoč epidemiološko sliko pri izvajalcu oziroma v notranji organizacijski enoti izvajalca. Na podlagi sprotne evalvacije rezultatov se lahko določi bolj pogosto testiranje," navajajo na MZ.

Vsi izvajalci zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe ter izvajalci, imenovani s sklepi ministra za zdravje, pa lahko za PCR-teste pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) uveljavljajo zahtevke za povračilo stroškov preiskav. Pri ZZZS lahko izvajalci sicer uveljavljajo stroške le za teste, ki so bili opravljeni za zavarovane osebe in izvedeni v okviru javne zdravstvene službe (ne pa tudi za teste, izvedene pacientom v samoplačniških ambulantah).

"Izvajalci zahtevke za povračilo stroškov preiskav (PCR-testi in HAGT-testi) posredujejo v informacijski sistem ZZZS. Izvajalci ne smejo uveljavljati tistih stroškov, za katere so povračilo iz proračuna RS že zahtevali na podlagi interventnih predpisov, povezanih z epidemijo. Sredstva se iz proračuna lahko zagotovijo za preiskave in teste, ki so bili izvedeni od vključno 24. oktobra do 31. decembra 2021," pojasnjujejo pristojni.

Povračilo preiskav iz proračuna se izvede v skladu s cenami, ki so določene s sklepom. Pri PCR-testu za odvzem brisa to pomeni šest evrov, za neposredno dokazovanje v laboratoriju pa 55 evrov. Pri HAGT za odvzem brisa to pomeni tri evre, za test pa največ devet evrov.

Izvajalci morajo rezultate vseh testiranj in preiskav posredovati v Centralni register podatkov o pacientih, kot to določi NIJZ. Ta bo pripravljal redna mesečna poročila o številu posredovanih rezultatov testiranj in preiskav po izvajalcih in vrsti testov ter jih posredoval ministrstvu za zdravje.