Nova pojasnila ministrstva: gostinec lahko ustvari mehurček z enim podjetjem

Gostince v zadnjih dneh razburjajo informacije, da vladni odlok že nekaj mesecev dovoljuje poslovna kosila v restavracijah, če so za mizo zaposleni iz istega podjetja in ob upoštevanju priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje, a zaradi napačne interpretacije tega niso vedeli. 

Pojasnila ministrstva: Če ima gostinec pogodbo z več podjetji, se obrat obravnava kot prostor, v katerem veljajo omejitve zbiranja ljudi

Na vladni novinarski konferenci je z novimi pojasnili postregel državni sekretar gospodarskega ministrstva Simon Zajc. Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom omejuje le poslovanje podjetij s potrošniki, je poudaril. 

Poslovanje s poslovnimi subjekti je dovoljeno, je povedal Zajc: "Ob tem se upošteva omejitve drugih odlokov in priporočila. Gostinec lahko sklene pogodbo s podjetjem in izvaja storitve ponujanja hrane in pijače ter s podjetjem ustvari mehurček, in gostinski obrat se ne obravnava kot element javnega prostora. Če ima gostinec sklenjeno pogodbo o ponudbi hrane in pijače z več podjetji, se gostinski obrat obravnava kot javni prostor, v katerem veljajo omejitve zbiranja ljudi." 

Drugače torej je, če ima gostinec pogodbo sklenjeno z več podjetji. V tem primeru je gostilna javni prostor, v sklopu katerega veljajo omejitve iz drugih odlokov, denimo tiste o zbiranju ljudi. Trenutno se lahko torej v takšnem gostinskem lokalu hkrati nahaja 10 oseb. Januarja pa gostinec storitve na tak način dejansko ni smel opravljati, je dodatno pojasnil Zajc. 

Torej v primeru, da ima gostinec pogodbo o ponujanju prehrane zaposlenim sklenjeno samo z enim podjetjem, ustvari mehurček. Na neki način postane menza za to podjetje, zato v tem primeru ni omejitev glede tega, koliko oseb je lahko v prostoru oz. gostinskem lokalu. Kot so za STA dodatno pojasnili na ministrstvu, se kot mehurček obravnava tudi primer, da je imel gostinec na določen dan sklenjeno pogodbo samo z enim podjetjem, dan pozneje pa je prešel v pogodbeno razmerje z drugim.

V primeru, da ima gostinec sklenjeno pogodbo samo z enim podjetjem, na poslovnem sestanku pa so tudi poslovni partnerji iz drugih podjetij, odgovornost po pojasnilih ministrstva leži na obeh podpisnikih pogodbe. Prostor ima elemente javnega prostora, saj je prisotnih več poslovnih subjektov, so dodali.

Kot je danes sicer povedal Blaž Cvar iz OZS, glede tega še danes pričakujejo uradne informacije gospodarskega ministrstva. Če se bo izkazalo, da informacije držijo, bo moral nekdo odgovarjati, je poudaril. Odločitev glede morebitnega odškodninskega zahtevka je sicer po njegovih besedah v rokah posameznih podjetij. 

Tožb gostincev si Zajc ne želi, je dejal. Izpostavil je dobro sodelovanje z Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije (OZS) in posamičnimi gostinci. Mnoge njihove predloge je vlada upoštevala pri pripravi protikoronske zakonodaje, je spomnil. "Res smo se močno trudili, da to krizo zanje čim bolj omilimo," je poudaril. Seveda pa ima vsak, ki meni, da se mu je zgodila krivica, možnost, da to tudi dokaže, je sklenil.

Zagotovil je, da se na ministrstvu ves čas trudijo, da bi gostinski panogi čim bolj pomagali. Tako je država za ukrep čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa za sektor gostinstva in turizma izplačala več kot 110 milijonov evrov. Za delno kritje fiksnih stroškov v panogi je šlo več kot 60 milijonov evrov. Za gostince je bil pripravljen javni poziv v višini 10 milijonov evrov, pripravljajo drugega v vrednosti 34 milijonov evrov.

Na izgovor ministra Zajca, da "očitno komunikacija ni  bila dovolj dobra", se je na družbenih omrežjih odzval predsednik LMŠ Marjan Šarec in zapisal, da je razlika med ministrom in gostinci v tem, da "on dobi plačo vsak mesec, gostinci pa ne zaslužijo, če ne delajo". 

Gostinci bodo na vse težje razmere opozarjali tudi prek strokovnega sveta

Gostinci bodo na vse težje razmere v panogi zaradi posledic epidemije covida-19 opozarjali tudi prek novoustanovljenega strokovnega sveta za gostinstvo. Zahteve, med katerimi je tudi 100-odstotno nadomestilo plače za zaposlene na čakanju, so strnili v odprto pismo, ki so ga posredovali premierju Janezu Janši in ministru Zdravku Počivalšku.

Kot je na spletni novinarski konferenci pojasnil predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Blaž Cvar, jim je uspelo v strokovni svet povezati večino najbolj prepoznavnih slovenskih gostincev, ki bodo s strokovnim znanjem prispevali k učinkovitejšemu zastopanju interesov panoge.

V odprtem pismu želijo Janšo in Počivalška podrobneje seznaniti s trenutnimi kritičnimi razmerami, v katerih se je znašla panoga gostinstva in turizma. V njem so našteti tudi predlogi sveta za izboljšanje razmer na področjih, kjer je stanje najslabše.

Med predlogi je izplačilo stoodstotnega nadomestila plače za zaposlene na čakanju na delo v panogah, pri katerih je opravljanje dejavnosti prepovedano ali bistveno omejeno. Pozivajo tudi k ureditvi vprašanja obveznega izplačila regresov, ki ga mnoga podjetja v panogi po Cvarovih besedah letos ne bodo zmogla izvesti, odlogu plačila kreditnih obveznosti in znižanju davka na dodano vrednost.

"Zadnja točka v pismu pa je poziv k odpiranju panoge. Nikoli nismo dobili podatkov o okužbah v gostinskih lokalih, zato imamo argumentirane razloge za to zahtevo," je poudaril Cvar.

Po besedah člana strokovnega sveta Gašperja Čarmana si prizadevajo za odpiranje po italijanskem modelu, kar bi med drugim pomenilo odprtje restavracij do 18. ure, največ štiri osebe, ki niso iz istega gospodinjstva, za skupno mizo, obvezno uporabo mask med vstopanjem in izstopanjem iz restavracij ter obvezno razkuževanje rok. "Z odgovornim ravnanjem odprtje obratov po našem prepričanju ne bi povečalo števila okužb," je dejal.

Predsednik sveta Tomaž Kavčič je opozoril, da se z vsakim dnem zaprtja zmanjšuje poslovna kondicija gostincev. "Zavedam se, da sta na prvem mestu zdravje in vzdržnost zdravstvenega sistema, a tudi vzdržnost gospodarstva je pomembna," je dejal. Poudaril je, da so gostinci vladi hvaležni za vso dosedanjo pomoč, vendar ta ni dovolj.

Kot največji težavi je izpostavil nezmožnost ohranjanja delovnih mest in ne dovolj jasno komunikacijo pristojnih s podjetniki. "Zaposleni namreč odhajajo v tujino in druge panoge. Obenem gostinci potrebujemo jasna navodila glede ravnanja," je dejal.

K odgovornosti sta pozvala tudi članica strokovnega sveta Tanja Pintarič in predsednik OZS Branko Meh. Ta je ob tem izrazil prepričanje, da bo svet, katerega člana sta še Mojca Trnovec in Janez Bratovž, pomembno prispeval k izboljšanju položaja gostinstva v Sloveniji. "Imate vso podporo OZS," je dodal.

Odprto pismo so na predsednika vlade naslovili tudi v Sindikatu delavcev gostinstva in turizma Slovenije, kjer so prav tako kritični do domnevne napačne interpretacije vladnega odloka. Janši očitajo, da v državi veljajo dvojna merila, pristojni pa ne prevzemajo odgovornosti za svoja dejanja.

"Zakaj gostinci niso vedeli, da noben odlok ne prepoveduje poslovnih srečanj, vse do trenutka, ko je v javnosti odjeknila informacija o sestanku v prleški gostilni," so zapisali.