Direktor Turističnega združenja Izola Dean Kocjančič je poudaril, da podaljšanje obratovalnih časov gostinskih lokalov pozdravljajo, vsi pa si želijo, da se zadeve čim prej normalizirajo. "Kaj pomeni normalizacija, nam pokažejo že sončni vikendi ob sproščenih potovanjih med regijami. Vidimo, da je Izola še vedno zelo priljubljena, zelo oblegana in zelo obiskovana," je ocenil in dodal, da se morajo zdaj stanju prilagoditi še hotelski in nastanitveni ponudniki v občini.
V Hotelu Triglav Bled, v sklopu katerega deluje restavracija 1906, so podaljšanja obratovalnega časa zelo veseli. Kot je povedala izvršna direktorica hotela Sonja Primožič, je v njihovi restavraciji poseben poudarek na večerjah, ki zlahka trajajo vsaj dve uri, zato so morali doslej gostje namesto na večerjo priti na pozno kosilo. Želeli bi si tudi malo manj stroge ukrepe, kar se tiče razdalje med mizami. Obstoječi predpis o treh metrih razdalje jim je namreč zelo omejil zmogljivosti. Kar se tiče pogoja PCT - preboleli, cepljeni, testirani, zaenkrat niso imeli težav.
Precej problematični in neživljenjski pa se ukrepi, ki veljajo za gostilne, zdijo lastniku blejske restavracije Špica Janiju Klemenčiču. Kot je ocenil, se zaenkrat nadaljuje trend nesmiselnih ukrepov. "Želel bi, da bi nekdo, ki se je teh ukrepov spomnil, prišel pokazat, kako v praksi delujejo. Ob nedeljskem nalivu bi recimo rad videl nekoga z vlade, ki bi gostom pojasnil, zakaj je dobro jesti zunaj na dežju in vetru," je orisal.
Lastnik celjskega gostišča Kolar in hkrati vodja sekcije gostincev pri celjski obrtni zbornici Dejan Kolar je povedal, da je dodatno sproščanje sicer dobrodošlo, a so še vedno velike omejitve, predvsem ko gre za predpisano razdaljo med mizami. "Trenutno lahko v naš lokal spravimo 30 do 40 odstotkov gostov v primerjavi z normalnim časom. To za nas pomeni veliko manjši promet, zaposlene pa moramo plačati. Sproščanje je torej ravno toliko, da so nam nekaj dali, vendar je še veliko tega, kar bi morali sprostiti. Če namreč ne bomo mogli delati normalno, bo vprašanje, ali se nam bo še splačalo imeti odprto," je dejal.
Prav tako morajo natakarji v skladu s priporočili goste opozarjati na to, da lahko gredo v notranjost lokalov le tisti, ki so preboleli ali pa so cepljeni oziroma negativni na testiranju, kar seveda ni njihova naloga. "Ljudem moramo verjeti na besedo, sami pa se držimo tistega, česar se moramo," je dodal celjski gostinec.
Ob tem je še povedal, da je zelo velika dodatna težava zagotavljanje kadra, še posebej, ko se bodo gostinski lokali še dodatno odprli. Veliko ljudi je namreč šlo v druge branže, saj ne vedo, kaj bo z gostinstvom čez nekaj mesecev in ali se bo morda spet zapiralo. Gostinskega kadra že tako zelo primanjkuje, zdaj pa je kriza še toliko večja, je še dodal.
Lastnik mariborskega motela in gostišča Črni baron, sicer pa vodja sekcije gostincev na mariborski obrtni zbornici, Marjan Vidovič, pa je povedal, da je zagotovo vse, kar se dodatno sprosti, dobrodošlo. To so zelo težko pričakovali, saj prihaja čas birm, obhajil, krstov, porok in podobno, zato upa, da bo te stvari čim prej vsaj delno mogoče izvesti. "Predvsem bi za to potrebovali rahljanje v smislu, da ni več razdalje treh metrov med mizami. Čakamo na navodila, ali bo to mogoče. Načeloma zdaj velja, da so lahko skupaj samo osebe iz istega gospodinjstva, vendar so ljudje recimo skupaj v cerkvi na krstu ali birmi, potem pa bi morali v restavraciji sedeti narazen, kar je neumno in nelogično," je dejal Vidovič.
Tudi on je poudaril problematiko pridobivanja kadrov, saj je na tem področju prišlo do velike podhranjenosti. Na štajerskem območju je marsikdo šel na delo v Avstrijo ali pa so povsem zamenjali branže. "Kader zdaj dobi tisti, ki pač plača več, vprašanje pa je, ali bo gostincu na koncu še kaj ostalo za preživetje. Posledično bodo šle gor tudi cene, saj sedanjemu zaposlenemu ne moreš dati avstrijske plače," je dodal.
Kot je povedala upravljavka manjšega bara Palma v Bistrici ob Sotli Milena Leny Debelak, je vesela dodatnega sproščanja, a vseeno pove, da ji je promet upadel vsaj za polovico v primerjavi z običajnim obdobjem pred epidemijo. Ker mora biti razdalja med mizami tri metre, ima v notranjosti lokala le še dve ali tri mize ter nekaj na terasi. Soliden promet so imeli v času prvega odprtja lokalov, saj so na robu posavske regije, kjer so lahko odprli že v začetku marca, gostje pa so prihajali tudi iz bližnjih krajev sosednje regije.
Kot je znano, so gostinski lokali po vsej državi lahko od danes naprej odprti od 5. do 22. ure in ne več od 7. do 19. ure. Poleg podaljšanja dovoljenega obratovalnega časa je odslej ponudba za mizami dovoljena za največ štiri osebe, med robovi miz pa mora biti najmanj tri metre razdalje. Razdalja med osebami za mizo ni več določena.
KOMENTARJI (76)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.