Za isto mizo v lokalu lahko odslej sedijo tudi osebe iz različnih gospodinjstev

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so danes posodobili priporočila za gostinsko dejavnost na terasah in letnih vrtovih med epidemijo in odpravili prepoved sedenja za isto mizo osebam, ki niso člani istega gospodinjstva. Še vedno pa mora biti razdalja med njimi 1,5 metra.

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) so danes NIJZ pozvali, naj pripravi bolj življenjska navodila."Na našo zbornico se dnevno obračajo gostinci, ki si sicer želijo odpreti gostinsko dejavnost, vendar ocenjujejo, da so navodila NIJZ neživljenjska in jih v praksi ne bodo mogli izpolnjevati. Seveda pa se številni med njimi bojijo tudi sankcij, saj si v teh kriznih časih plačevanja kazni ne morejo privoščiti," je opozoril Blaž Cvar, predsednik Sekcije za gostinstvo in turizem. 

Med vsemi ukrepi je bil po mnenju gostincev najbolj neizvedljiv prav ta, da lahko za isto mizo sedijo le člani istega gospodinjstva, med ostalimi gosti pa morajo zagotavljati razdaljo 1,5 metra. "Gostinec namreč ne more ugotavljati identitete posameznih gostov in s tem pripadnosti istemu gospodinjstvu, prav tako ne more preprečiti, ko se gosti iz različnih gospodinjstev sami približajo na manj kot 1,5 metra. Delavci iz istega podjetja se na primer pripeljejo do gostilne v istem avtomobilu, potem pa bi morali sedeti 1,5 metra narazen, kar je nesmiselno oz. neživljenjsko. Podobno velja za prijatelje. To vnaša med gostince veliko negotovost, zato se jih polovica še vedno ne odloči za odprtje dejavnosti," pravijo na OZS.

Prepričani so, da bi lahko še vedno varno opravljali svoje delo, če bi sprejeli ukrepe, kot jih ima sosednja Avstrija. "V sekciji zato predlagamo, da naj bo en meter razdalje med mizami, hkrati pa naj bo dovoljeno za isto mizo sedeti tudi gostom, ki nimajo skupnega gospodinjstva. Prav tako v Avstriji ne predpisujejo ukrepov pakiranja pribora, čiščenja sanitarij vsako uro in drugih ukrepov, ki jih gostinci ne morejo zagotavljati, saj so odvisni od volje in discipline gostov. Predlagamo, da se pribor, ki se seveda vedno očisti in razkuži, lahko podaja gostom, kot je to že uveljavljeno, čiščenje sanitarij pa naj bo po potrebi in glede na število gostov." 

Na OZS predlagajo tudi, da se 15. maja odprejo tudi tisti gostinski obrati, ki imajo samo notranje prostore. "Seveda pa že sedaj apeliramo na NIJZ, da bodo ukrepi življenjski in se jih gostinci ne bodo bali," še dodaja Cvar. 

Eden od gostincev: Opravljamo Sizifovo delo

"Občutek imam, da ker dostava hrane neovirano poteka, živimo v lažnem občutku, da je v naši industriji vse ok. Borbenost gostincev in članki o pozitivnih zgodbah individualcev pa ta občutek le še poglabljajo. Ampak ni vse v redu. V bistvu je grozljivo," pa težave, s katerimi se trenutno soočajo gostinci, na svojem Facebook profilu opisuje Vladimir Mićković. 

In navede številke: v prvem mesecu so izgubili tretjino ekipe, v naslednjem mesecu še eno tretjino. "Preostali že dva meseca delamo zastonj, ker gre ves denar za pokrivanje davkov in tekočih fiksnih stroškov. Tudi teh nam ne ratuje vseh pokrivati in vse bolj smo stisnjeni v kot. Če vam povem, da smo si samo zaradi virusa nakopali 60.000 evrov minusa, vam bo hitro jasno, da dostave in odprte terase ne bodo rešile ničesar brez konkretne finančne injekcije." 

Dostava po njegovih besedah ne pomaga, niti odprte terase. "Najprej je treba razumeti, da če gostinec nima svojih kapacitet 80 % zapolnjenih, ne more dolgo preživeti. Potem pa sledi dejstvo, da nimajo vsi teras. Tisti, ki jih imajo, je vprašanje, koliko so velike. Recimo, da so v povprečju nekje 30–50 % velikosti gostinskega obrata. To pomeni, da lahko ob dobrih dnevih pričakujemo največ polovičen promet. Ob istih fiksnih stroških seveda. Ker vreme ni vedno idealno za posedanje na terasah, je tudi promet, ki ga s terasami lahko delamo, labilen. Recimo, da je dež. Ekipa je na mestih, ljudi pa ni. Takšno gemblanje s pripravo hrane in kadrovanjem si redko kdo lahko privošči." 

Virus namreč ne vpliva na stroške in na najemnino, opozarja. "Če ne plačamo davkov državi, stroškov elektrike, najemnine etc., nas bodo zaprli. Če ne plačamo dobaviteljem, ne bomo dobili surovin, s katerimi pripravljamo hrano. Trenutno smo v poziciji, da se moramo odločati med enim in drugim. Pipice se počasi zapirajo. Tudi pridelovalci hrane rabijo denar." 

Na polovici marca so imeli, tako kot ponavadi, namen plačati davke za februar. "Že v začetku marca je začel promet padati in nato se je 13. marca uvedla karantena. Takrat še niso bili jasni pogoji za pomoč, zato smo tisto, kar je bilo na računu, izplačali svojim ljudem, misleč, da to ni problem. Naknadno smo pa izvedeli, da je treba državi pokriti ves dolg za nazaj kot pogoj za pomoč. Rok za to smo zamudili, kajti z ničelnim prometom nismo uspeli dovolj hitro nabrati 15.000 evrov. Zato sedaj nismo upravičeni do pomoči. Pa tudi če bi bili, država pričakuje, da bomo plače svojim zaposlenim zalagali. Potem nekoč, ko se zmenijo, kako in kaj, nam bodo pa odstotek tega vrnili. Morda vlada sklepa, da naši zaposleni kot pri večjih podjetjih lahko pridno delajo od doma in da je promet pač "malo padel". Nope. Ko narediš realno računico, vidiš hitro, da denar le odteka. Opravljamo Sizifovo delo. O stroških razkužil, mask in rokavic bi lahko tudi kakšno rekli." 

Morda je najhujši občutek negotovosti in nesposobnosti lastni ekipi povedati, kaj nas čaka, še pravi Mićković. "Ko nam je en mesec nazaj začelo zmanjkovati denarja … Ma, težko vam opišem občutek obupa in moralne poklapanosti kolegov. Težko opišem razkroj človeške narave, ko preživetveni nagoni prevzamejo um. Počutje se kot sinusoida menja iz dneva v dan. Optimizem nima neskončnega dna. Borba za preživetje iz dneva v dan človeka izmuči in ne vem, koliko časa bomo še živeli na hlapih optimizma."