Potem ko je vlada v nedeljo sklenila, da bo od jutri do 23. decembra v omejenem obsegu sproščen javni potniški promet, odpirajo se frizerski saloni, cvetličarne, avtopralnice in čistilnice, v regijah z ugodnejšo epidemiološko sliko in z naloženo aplikacijo za obveščanje o stikih z okuženimi z novim koronavirusom pa bo mogoče prehajati tudi meje občine, je zdravstveni minister Tomaž Gantar povedal, da ga je stališče strokovne skupine, ki se je spremenilo praktično v enem dnevu, presenetilo.
"Do zdaj sem podpiral njihova stališča in tudi tokrat sem jim sledil – ob tem, da imam tudi sam številne pomisleke glede na to sproščanje, ki se zaključi 23. decembra. Iskreno upam, da bodo ljudje v tem obdobju spoštovali vse ukrepe, kar govorimo že ves čas. Kot veste, dodatnih rezerv v zdravstvenem sistemu ni. Vedno se da še kaj narediti, vedno se da najti še kakšno posteljo, je pa res, da zdravstvo v tem trenutku ne more sprejemati večjega števila dodatnih bolnikov." Predvsem so ozko grlo intenzivne postelje in pomanjkanje ustrezno usposobljenega kadra, je opozoril.
Naklonjen je zaprtju države med prazniki
Spomnil je na stališče Evropske komisije in Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni, da bi morali veljati strogi ukrepi, glede na to, da se januarja, lahko tudi februarja, pričakuje močan val. O ukrepih in s kakšnimi navodili bodo nagovorili državljane, bo vlada razpravljala in odločala na seji v četrtek.
Kot je poudaril, se je že zdaj zavzemal za strožje omejitve oz. za zaprtje nenujnih gospodarskih dejavnosti. Priznal je, da zaradi dolgotrajnega zapiranja dejavnosti nastajajo težave, a je hkrati "absolutno za to, da se omejitve uvedejo, glede na to da je zdravstveni sistem na mejah svojih zmogljivosti".
Preoblikovanje svetovalne skupine za covid-19
Po Gantarjevih besedah je zdaj na mestu razmislek, kako naprej sodelovati s strokovno skupino. "Napovedal sem preoblikovanje in zdaj se na nek način zgodba ponavlja – podobne težave smo imeli pri hitrih testih, kjer se je mnenje, tudi na strani stroke, prehitro spreminjalo. Na mestu je, da se ekipa prevetri in se v ospredje postavi del, ki je trenutno pomembnejši, to je sama epidemija."
Na vprašanje, kdaj naj bi se to preoblikovanje zgodilo, je odgovoril, da se še dogovarja. "Ni enostavno dobiti ljudi v tej situaciji, ki so se pripravljeni izpostaviti. Veste, da so bili posamezniki znotraj svetovalne skupine izpostavljeni hudim grožnjam in prepričati nekoga, da da svoje ime in strokovno znanje na razpolago, ni enostavno. Je izziv, na drugi strani pa so tudi posledice."
Glede svojega odstopa pa: "Dokler me vidite tukaj, sem tu. Ko bom o tem razmišljal, vam bom pravočasno povedal."
Spomnimo
Gantar je že prejšnji teden, ko je svetovalno skupino za covid-19 zapustil predstojnik Centra za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Mario Fafangel, napovedal njeno preoblikovanje. V skupini danes sodeluje precej več ljudi, kot jih je bilo dejansko imenovanih vanjo, je pojasnil in dodal, da si pogosto izmenjujejo precej različna mnenja. "Težko je potem na ta način operativno delati," je povedal.
Ob tem je minister navedel, da se bo najprej pogovoril s posamezniki, ki bi jih želel vključiti v svetovalno skupino, šele nato pa skupino preoblikoval. Vanjo pa bi, kot je pojasnil, ponovno povabil tudi Fafangla.
Tako kot Gantar je tudi vodja svetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović še prejšnji teden opozarjala, da se epidemiološke razmere v državi v zadnjem tednu niso toliko spremenile, da bi glede na postavljena merila za sproščanje ukrepov to tudi dovoljevale. Ob tem je bila naklonjena pobudi glede zapiranja vseh nenujnih gospodarskih dejavnosti. Na vprašanje, kako bo s prazniki – ali si lahko obetamo kakšne sprostitve ali vsaj omilitve ukrepov, pa je dejala: "Glede na to, da stopicamo še vedno na mestu oziroma se epidemija celo po malem povečuje, pravzaprav nič." Včeraj pa je nato sledil preobrat, saj je vlada sprejela odločitev o sproščanju ukrepov.
Odločitev mimo načrta za sproščanje ukrepov
Včerajšnja odločitev vlade tudi ni v skladu z načrtom za sproščanje ukrepov za zajezitev epidemije covida-19 s petimi fazami, ki so ga predstavili v začetku decembra. Razdelili so ga v pet skupin: črno, rdečo, oranžno, rumeno in zeleno. Glavna kriterija skupin sta sedemdnevno povprečje števila okuženih in število hospitaliziranih bolnikov s covidom-19. Ukrepi naj bi se začeli sproščati, ko bo izpolnjen eden od pogojev, sedemdnevno povprečje pozitivnih testov pa spremljajo vsak dan.
Črna skupina je skupina, v kateri smo trenutno in v kateri veljajo vsi ukrepi za omejitev širjenja novega koronavirusa, torej od prepovedi prehajanja občinskih meja do omejitve gibanja ter prodaje blaga in storitev končnemu potrošniku.
Za prehod v rdečo skupino je treba doseči enega od kriterijev: povprečno število okužb v zadnjih sedmih dnevih mora biti nižje kot 1350 oziroma mora biti število hospitaliziranih bolnikov s covidom-19 nižje od 1200. V rdeči fazi naj bi se ob upoštevanju vseh priporočil za izvajanje posameznih dejavnosti sprostili muzeji, knjižnice, galerije, frizerji ter pedikura.
Pri prehodu v oranžno skupino bi se odprle servisne dejavnosti, trgovine, vrtci, šole prve triade, šole za učence s posebnimi potrebami in športne aktivnosti na prostem, vključno s smučanjem. V oranžni skupini se tudi dovoljuje zbiranje do 10 oseb ter odpravlja prepoved prehodov med občinskimi mejami znotraj regije in prepoved gibanja v nočnem času. V oranžno skupino bomo vstopili, ko bo sedemdnevno povprečje manj kot 1000 okuženih ali bo hospitaliziranih manj kot 1000 bolnikov s covidom-19.
V rumeni fazi v osnovnih šolah in zaključnih letnikih srednjih šol prekinejo šolanje na daljavo, ukine pa se tudi prepoved gibanja med vsemi občinami in gibanje ponoči. V rumeno skupino bomo vstopili, ko bo sedemdnevno povprečje manj kot 600 okuženih ali bo hospitaliziranih manj kot 500 bolnikov s covidom-19.
V zeleno skupino, v kateri se odpravijo vse omejitve razen obratovanja barov in diskotek, bomo vstopili, ko bo sedemdnevno povprečje manj kot 300 okuženih.
"Načrt sproščanja ukrepov je vladi osrednje vodilo, mu pa v popolnosti ne sledi. Vlada je ocenila, da je odprtje za teh 8 delovnih dni smiselna odločitev, saj je evidentirala nekatere potrebe pri prebivalstvu," pa so na vladi zapisali v današnjem sporočilu za javnost.
Beovićeva: Odstopanje od načrta sproščanja ukrepov ni tako veliko
Če gledamo le z vidika regije, odstopanje od načrta sproščanja ukrepov ni tako veliko, danes pravi Beovićeva. Pa čeprav načrt na primer določa, da se ob zagonu javnega potniškega prometa odprejo tudi muzeji, knjižnice in galerije, česar zdaj ni. "Seveda v tem načrtu v semaforju regije niso navedene, ampak če predstavlja število pozitivnih v določenem v Sloveniji recimo 1400 do 1500, potem je gotovo v tistih regijah, ki imajo pol manj pozitivnih kot druge, to ustrezno manjše. In dosegamo potem ta kriterij, mislim da piše 1350."
Sproščanju so botrovali tudi nekateri pritiski, še pravi Beovićeva, in dodaja: delo na črno, ki je se odvijalo zdaj, je tudi epidemiološko nevarno.
Kaj pa šole? "Kar se tiče odpiranja šol, bi bilo sedaj možno odpreti šole samo za dober teden, šole pa se morajo na to še pripraviti. Mislim, da je ob upoštevanju vsega skupaj smiselno, da se šole ne glede na stanje odprejo 4. januarja," meni Beovićeva.
KOMENTARJI (489)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.