'Funkcionarjem res pripada 35-odstotni dodatek, a to še ne pomeni, da si ga bodo izplačali'

Vlada je v sredo namreč določila obseg sredstev za financiranje dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije, ki ga je predvidel prvi interventni protikoronski zakon, razdelitev sredstev na neposredne proračunske uporabnike ter kriterije za razdelitev sredstev posrednim proračunskim uporabnikom.

Skupni mesečni finančni učinek za javni sektor je 39,2 milijona

 Ocena skupnega mesečnega finančnega učinka za javni sektor znaša 39,2 milijona evrov.

SAB je zmotil del zapisnika vladne seje, v katerem piše, da v povprečju vsak funkcionar oziroma direktor prejme 35 odstotkov bruto urne postavke osnovne plače. Maksimalna možna masa dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije vseh funkcionarjev in direktorjev se tako množi z deležem 0,35.

Zadeva je sicer v gradivu označena kot kriterij za delitev sredstev. Kot so že v sredo in danes ponovno pojasnili na ministrstvu za javno upravo, gre zgolj za predpostavko, s katero so si pomagali pri razrezu sredstev za dodatek po proračunskih uporabnikih. Z njim so po zgledu proračuna določili limite, znotraj katerih morajo proračunski uporabniki ostati pri razdeljevanju tega dodatka.

'Vesel bom, da bom na odboru lahko pojasnil vsa dejstva'

Dejansko pa tudi za funkcionarje velja, da bo o dodatku odločal njihov predstojnik - za ministre torej predsednik vlade. In lahko bodo dobili celo višji dodatek, lahko pa ga sploh ne bodo, pojasnjuje ministrstvo. "Navedbe, da gre pri funkcionarjih za 35-odstotno zvišanje plač, ni točna," zato navajajo na ministrstvu. "Gre za izsek gradiva, ki ga je SAB predstavil kot sklep," je v današnji izjavi dodal tudi minister Boštjan Koritnik.

"Vesel bom, da bom na odboru lahko pojasnil vsa dejstva. Tam možnosti za blokiranje ne bo," je dodal. S tem se je obregnil ob to, da so ga v SAB začasno blokirali na Twitterju, a ga je pozneje tudi odblokirala, je dejal.

SAB: Nimamo namena zavajati

Jernej Pavlič je sicer danes ob novinarskih opozorilih na pojasnila ministrstva dejal, da nimajo namena zavajati. A po njihovi oceni ni jasno, za kaj se gre, za kakšna sredstva, za koga in koliko, zato bodo zahtevali sklic komisije DZ za nadzor javnih finance in odbora za notranje zadeve in javno upravo.

Kot je dejal, nimajo težav, če vlada misli, da so ta sredstva potrebna tudi za nagrajevanje ministrov, ki delajo v težjih razmerah. A jih je zapis v vladnem gradivu zmotil v luči zgodbe, ki se je odvijala od začetka nastanka te vlade. Najprej so bili razporejeni v višji plačilni razred kot večina ministrov prejšnje vlade, potem so si znižali plače za 30 odstotkov. "Zdaj pa so sprejeli sklep, ki vladi omogoča, da si bodo izplačali krizni dodatek v višini 35 odstotkov osnovne plače".

Vsekakor pa se jim "skrivanje in zavajanje zdi neodgovorno, predvsem do sester in zdravnikov, ki v preteklem mesecu niso mogli dobiti dodatka, ki jim pripada, ampak morajo čakati na naslednje mesece". Na sejah odborov bodo iskali odgovore in zahtevali, da se vlada jasno opredeli do kriznih dodatkov za funkcionarje.

Za zdravstvo predvideli  dodatkov za 17,9 milijona mesečno

V vladi so sicer po istem principu kot za funkcionarje določili tudi predpostavke za druge javne uslužbence in na njihovi podlagi določili razrez sredstev tudi za dodatke zanje. Tako denimo sklepajo, da bo največ dodatka izplačanega zaposlenim v dejavnosti zdravstva, v ta namen so predvideli 17,9 milijona evrov mesečno, za dejavnosti socialnega varstva pa 4,8 milijona.

Gledano po proračunskih porabnikih pa na postavko ministrstva za zdravje za april odpade okoli 13,3 milijona evrov, za ministrstvo za delo pa je zgornja meja določena pri 5,3 milijona.

Razrez se nanaša samo na dodatek, ki izhaja iz prvega interventnega protikoronskega zakona in pripada tistim, ki so ogroženi ali nadpovprečno obremenjeni zaradi epidemije.

Koritnik: V to skupino sodijo tudi poslanci SAB

So pa javni uslužbenci, ki delajo v nevarnih razmerah, upravičeni tudi do drugega dodatka, ki ga predvideva kolektivna pogodba za javni sektor.

V skupino funkcionarjev in direktorjev, za katere so pri razrezu sredstev za interventni dodatek na ministrstvu predvideli največ 35-odstotni dodatek, sodijo po Koritnikovih besedah denimo tudi direktorji zdravstvenih zavodov in ravnatelji šol, pa tudi poslanci SAB. Izjemo pa so pri preračunu naredili pri funkcionarjih iz plačne skupine A4, kamor sodijo funkcionarji sodne oblasti, tožilci, pa tudi denimo funkcionarji varuha človekovih pravic, računskega sodišča, državne revizijske komisije in informacijskega pooblaščenca. Pri njih pa so izhajali iz predpostavke, da bi dodatek v povprečju prejela le desetina funkcionarjev, in sicer vsak v povprečju 15 odstotkov bruto urne postavke.