Frizerji in trafike 'nujna dejavnost', kozmetični saloni in avtopralnice zaprti

"Da se razumemo: nič nimam proti temu, da lahko frizerski saloni obratujejo, saj pri tem gotovo upoštevajo vse predpise in priporočila, ki jih je izdal NIJZ," pravi Martina Mlakar, lastnica enega od kozmetičnih salonov v Kamniku. Ne zdi pa se ji pravično, nadaljuje, da ob še strožjih predpisih, ki veljajo za kozmetične salone – že v času prvega vala je morala v svojem salonu namestiti pleksi steklo in na ta način zagotoviti tudi fizično pregrado med njo in stranko – ti ostajajo zaprti.

Tako je praktično že od 23. oktobra. Kako nelogične, pa tudi nedosledne so vladne odločitve, pove tudi to, da so bili v drugem valu epidemije saloni zaprti osem tednov, nato so se v tednu pred božičem za nekaj dni odprli, nato pa spet zaprli. Frizerji so svoja vrata ponovno lahko odprli 28. decembra (skupaj s trafikami in tržnicami jih je vlada v takratnem odloku označila kot nujno dejavnost) in to za zdaj ostaja nespremenjeno. Medtem lahko kozmetičarke od danes naprej opravljajo le pedikuro, a po besedah Mlakarjeve je to majhen delež poslovanja, s katerim si ne more pokriti niti stroškov, kaj šele, da bi s tem kaj zaslužila.

Lastnik avtopralnice: Moral sem odpustiti prve štiri zaposlene, sprašujem se, zakaj

Teče tudi že 18. teden, odkar so se zaprle avtopralnice, podaljševanju pa kar ni videti konca, pravi Edi Kraner, lastnik več avtopralnic na Štajerskem. "Moti me predvsem, da je naša dejavnost zaprta popolnoma neupravičeno, saj je širjenje virusa v avtopralnicah skoraj nično," dodaja. 

Kraner, ki je v tem poslu že 28 let, je moral v začetku leta 2021 odpustiti štiri zaposlene. "Ampak zakaj?! Vladna zapora naši dejavnosti samo škodi, od te zapore ni nikakršne koristi. Ko se pogovarjam s kolegi iz tujine, se čudijo naši vladi, saj so po drugih evropskih državah kljub strogim ukrepom avtopralnice povsod odprte."

Nadaljuje, da sam ne vidi nikakršnih možnosti, da bi se ljudje ob pranju vozila okužili in s tem poslabšali epidemiološko sliko. "Avtopralnice so največkrat postavljene na bencinskih servisih, ki so tako ali tako odprti, le pralnice morajo biti zaprte," se čudi Kraner. Izpostavi, da dejavnost poteka tako rekoč brezstično – stranka žeton za pranje kupi na blagajni bencinskega servisa, nato pa ga vstavi v terminal pred pralnico. Vrata pralne hale se pred začetkom pranja in ob koncu samodejno odprejo in zaprejo. "Možnost okužbe je enaka oziroma še manjša kot na primer ob uporabi bankomata," je prepričan Kraner.

Nekaj več stika s strankami je resda pri ročnih avtopralnicah, ki jih je po besedah Kranerja v Sloveniji malo. "Pa še tukaj so možnosti za prenos okužbe primerljive s tistimi v frizerskih salonih, ki pa so odprti," še pravi Kraner.

Na ministrstvo za zdravje in gospodarstvo ter na Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v zvezi s tem poslal že več prošenj za pojasnilo, odgovora (še) ni dočakal.

"Nikoli ni točno opredeljeno, h kateri barvi vladnega semaforja sploh spadamo"

Da ne razumejo odločitev vlade, pravijo tudi pasji frizerji, ki hkrati opozarjajo, da imajo tudi nekatere male živali razne alergije in potrebujejo redno strokovno nego. "V prejšnjem valu so nas tretirali kot frizerje in nas istočasno odprli, zdaj so pa pozabili na nas," pravi Nura Gorinjac, lastnica salona za male živali iz Sežane. Dodaja, da glede nje in kolegov iz panoge ni točno opredeljeno, "h kateri barvi vladnega semaforja sploh spadajo". 

"Ne razumem, res ne razumem, zakaj ne smemo delati, saj sploh nimamo stika s stranko oziroma lastniki živali. Psa prevzamemo pred salonom, ga damo na svoj povodec, ga uredimo in nato spet oddamo zunaj. Psi niso prenašalci bolezni, njihovi lastniki pa v času nege niso prisotni v prostoru," izpostavlja Gorinjačeva in dodaja: "Poleg tega uporabljamo razkužila, maske, skratka upoštevamo vse ukrepe glede zajezitve epidemije." 

Kaj je to 'medicinska manikura'?

Medtem se zmedene kozmetičarke, ki se mimogrede sprašujejo, kaj vlada misli z izrazom 'medicinska manikura', saj tega v svoji stroki ne poznajo, v obupu obračajo na zdravstveni inšpektorat, na ministrstva, pa na obrtno zbornico in tako dalje. Odgovori z vseh institucij (če jih sploh dobijo) pa so pod črto podobni: niti mi ne vemo, presodite sami, kaj pomeni nujno in kaj ne. Nekatere bi tako izvajale tudi manikuro, spet druge se bojijo, da bi jih zato doletela kazen inšpekcije – te pa niso nizke, saj lahko znašajo tudi do 5000 evrov. 

Vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin je na današnji novinarski konferenci sicer pojasnil, da izraz medicinska manikura "govori o tem, da želijo nekateri te dejavnosti opravljati v domovih za starejše" iz zdravstvenih razlogov. Odprtja oziroma zaprtja drugih omenjenih dejavnosti pa da ne more komentirati, bo pa o tem, kot je še dejal, vlada na sredini seji zagotovo razpravljala, se odločila in te odločitve "tudi pravočasno sporočila". 

Beovićeva: Frizerske salone smo odprli, da bi preprečili delo na črno

Po argumentih za te vladne odločitve smo vprašali tudi vodjo strokovne skupine za covid-19 na Ministrstvu za zdravje (MZ) Bojano Beović, ki nam je na kratko odgovorila, da so "frizerji res množična dejavnost in je veliko zagotovil o tem, da se sicer dela na črno, kar je še slabše". Dodala je, da sicer "vsaka dejavnost, pri kateri pridejo ljudje v stik, generira nove okužbe, žal je tako".

So torej kaznovani tisti, ki delajo vse po predpisih? Na MZ, ki ga trenutno (začasno) še vedno vodi kar predsednik vlade Janez Janša, nam dodatnih pojasnil v zvezi s tem niso poslali, na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) pa pravijo, da bo vlada "v trenutku ugotovitve, da so doseženi kriteriji za prehod v naslednjo epidemiološko fazo, sprejela ukrepe, ki bodo začeli veljati že naslednji dan". Po trenutnem vladnem načrtu je odpiranje kozmetičnih salonov, pasjih frizerskih salonov in avtopralnic predvideno v oranžni fazi, torej ko bo število okužb oziroma hospitaliziranih bolnikov s covidom-19 pod 1000.

Na MGRT pravijo še, da je njihov "cilj, da se v najkrajšem možnem času in v čim večji meri oz. v celoti odpravi omejitvene ukrepe in sprosti izvajanje storitvenih dejavnosti v vseh panogah ter omogoči nemoteno in normalno poslovanje vseh gospodarskih subjektov".

"Samo delali bi radi"

Izvajalci vseh omenjenih dejavnosti pa ponovno poudarjajo, da se bi z veseljem držali vseh priporočil zdravstvene stroke, še vedno pa ne razumejo, zakaj jim vlada tudi ob upoštevanju strogih navodil NIJZ ne dovoli obratovanja. "Situacijo jemljem resno, zato sem že v prvem valu na lastne stroške kupila pleksi steklo, vizir in ostalo zaščitno opremo ter jo ves čas, ko je salon lahko bil odprt, tudi vestno uporabljala. Pa očitno niti to ne zadošča," pravi kozmetičarka Martina Mlakar. Ob takšnih argumentih stroke, dodaja, se ne čudi, da je delo na črno v porastu, in pomenljivo zaključi: "Vlada očitno ne razume – samo delali bi radi."