Flis: Zakaj pošiljamo otroke v šole, če potem temu znanju ne verjamemo?

"Tako kot po vsakem koncu tedna imamo tudi tokrat nekaj novih žarišč znotraj same ustanove, ki so jih prinesli zaposleni. Na belih oddelkih okuženih nimamo, prehajamo pa v naslednje obdobje našega epidemiološkega načrta, saj zvišujemo število postelj za bolnike s covidom-19, ki ne potrebujejo umetnega predihavanja – imamo jih še 26, skupaj jih imamo 66, zvišamo pa jih lahko še za 40. Intenzivna enota je preseljena, na razpolago pa je 24 mest," je povedal direktor UKC Maribor Vojko Flis. Trenutno je hospitaliziranih 36 bolnikov s covidom-19, osem jih je na intenzivni. 

"Postelje niso problem, prostori niso problem. Na to smo bili dobro pripravljeni in smo še vedno. Problem je kadrovska stiska. Dnevno imamo po 100 ljudi v izpadu zaradi samoizolacije in karantenskih odločb. V tem nismo osamljeni, enako je v UKC Ljubljana in drugih bolnišnicah," je povedal Flis in dejal, da jim v vedno večjem številu pomagajo študentje zdravstvene nege in medicine. "Vključevanje študentov je potrebno tudi za njihovo izobraževanje," je dejal. "Potrebno je, da vidijo, kako se bolnišnice organizirajo v takšni situaciji, ob epidemiji, ki je že dolgo, dolgo nismo videli," je še dodal. 

"V kadrovski stiski ali brez nje smo dolžni pomagati, dolžni smo pomagati na ustrezen način," je poudaril. Sicer so začano prešli na izvajanje samo nujnih storitev, kar so sporočili že prejšnji teden. Povedal je, da njihova infektologinja Knezova išče rizične stike znotraj ustanove, saj obstaja tveganje, da bi okužili katerega od bolnikov. 

Flis je povedal, da so začeli na urgenci uporabljati hitre teste, kar jim je zelo olajšalo delo, saj bi se jim v nasprotnem primeru sesula. "Govorimo seveda o antigenskih testih, kajti testi na protitelesa pridejo v poštev v kasnejšem obdobju bolezni," je pojasnil. 

Ob tem se je obregnil tudi ob teorije zarote, za katere pa je dejal, da se pojavljajo, ko so ljudje v stiski. "V tem trenutku, ko govorimo o virusih, smo razočarani nad nekaterimi, ki bi morali o tem kaj vedeti, se pravi o kolegih zdravnikih. Gre namreč za osnove tretjega letnika medicinske fakultete. Razočarani smo tudi, ko od teh istih slišimo komentarje na račun  testov PCR, ker to pomeni, da ne razumejo osnov molekularne biologije,"  je bil oster do skeptikov Flis. 

"Molekularna biologija je sicer sorazmerno zapletena veda; običajni ljudje se z njo v življenju ne ukvarjajo in ne razumejo naše latovščine, ko se o tem pogovarjamo. In ko človek tega ne razume, se začnejo pojavljati teorije zarote," je nadaljeval direktor UKC Maribor in omenil ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki novi koronavirus imenuje "kitajski virus", češ da so ga namenoma ustvarili v kitajskih laboratorijih. "Tisto, kar moramo napraviti mi, je to, da se držimo znanja," je poudaril.

"Zakaj potem pošiljamo otroke v šole, v univerze, če ne zaupamo več znanju? Zakaj pošiljamo otroke v šole, če potem temu znanju ne verjamemo?! Potem pa ukinimo vse to," je doživeto nadaljeval Flis. "Če sem se vse življenje šolal, če delam v tej hiši … če temu več ne zaupamo, potem ne zaupamo več ničemur,"  je poudaril. 

"Vsi, ki delamo tu notri, se ne srečujemo s teorijami zarote, temveč z bolniki," je dejal. "In bolnikom želimo pomagati na tak način, kot nam nalaga stroka," je še dodal. 

"Spomnimo se, ko smo zbirali denar za Krisa in ga poslali po čudežno zdravilo. To čudežno zdravilo je bilo pravzaprav virus, umetno prirejen virus, v katerem je košček dednine, ki je malemu Krisu spremenil dedno napako. To je molekularna biologija, razložena na najpreprostejši način, in na tak način se zdaj trudijo najti zdravila in cepiva," je povedal Flis in še enkrat poudaril, da moramo zaupati znanosti oziroma znanju. 

Glede mask je dejal, da zaščitne maske ščitijo pred vsemi dihalnimi okužbami, ne zgolj proti novemu koronavirusu. "Po domače povedano jih nosimo zato, da ne pljuvamo v sočloveka. Če zase mislimo, da smo nepremagljivi in se nam ne more nič zgoditi, pomislimo na druge, ki so del te socialne mreže, ranljive mreže. Dedki in babice držijo pokonci številne družine. Nekateri mladi sploh živeti ne bi mogli, če jim dedki in babice ne bi čuvali otrok. Kaj naj potem, pustimo te ljudi umreti, ali kaj? Imejmo vsaj toliko sočutja, da poskrbimo za druge, če nas že zase ne skrbi," je ob koncu poziva k družbeni odgovornosti dejal direktor druge največje bolnišnice v državi.