Milijarde evrov, dogovori za cepiva, zdravila: Kaj v boju s pandemijo počne EU

Evropska komisija je objavila vzorčne predloge, da bi državam članicam pomagala pri oblikovanju njihovih nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost v skladu s pravili EU o državni pomoči.

Vzorčne predloge zagotavljajo smernice za posamezne sektorje o tem, kdaj je državna pomoč lahko izključena in zato predhodna priglasitev Komisiji ni potrebna, kdaj bi lahko šlo za državno pomoč, vendar priglasitev ni potrebna, ker pomoč spada na področje uporabe ene od skupinskih izjem, in kdaj bi lahko šlo za državno pomoč in je potrebna priglasitev.

Vzorčne predloge bodo po potrebi posodobljene, ko bo imela Komisija boljši vpogled v vsebino nacionalnih načrtov držav članic za okrevanje. Države članice lahko za vprašanja o vzorčnih predlogah uporabijo namenski poštni predal in telefonsko številko, ki ju je vzpostavila Komisija, so sporočili iz Bruslja.

Prav tako se je začela posvetovati z državami članicami o morebitni razširitvi uredbe o splošnih skupinskih izjemah, da bi nadalje olajšala izvrševanje sredstev programa InvestEU, sredstev EU in nacionalnih sredstev, namenjenih okrevanju. Vsem državam članicam je poslala tudi vprašalnik, da bi zbrala njihova mnenja o izvajanju začasnega okvira za državno pomoč.

Odobrenih 900 milijonov evrov pomoči za slovenska podjetja

Evropska komisija je medtem odobrila slovensko shemo pomoči, vredno 900 milijonov evrov, za del nekritih fiksnih stroškov podjetij, ki jih je prizadel izbruh koronavirusa. Shema je bila odobrena na podlagi začasnega okvira za državno pomoč.

"Ta shema, vredna 900 milijonov evrov, bo Sloveniji omogočila, da dodatno podpre podjetja, ki jih je prizadel izbruh koronavirusa, in sicer z delnim kritjem njihovih stroškov poslovanja. Še naprej tesno sodelujemo z državami članicami, da bi poiskali izvedljive rešitve za ublažitev gospodarskih posledic izbruha koronavirusa v skladu s pravili EU", je ob tem dejala izvršna podpredsednica Margrethe Vestager, pristojna za politiko konkurence.

 Kako se EU bori s pandemijo?

Med največjimi dosežki skupnega evropskega boja proti covidu-19 je nedvomno dogovor o večletnem finančnem okviru EU za obdobje 2021–2027 (1074 milijard evrov) in novem instrumentu za okrevanje, NextGenerationEU (750 milijard evrov).

V okviru NextGenerationEU bo tako na voljo 390 milijard evrov nepovratnih sredstev in 360 milijard evrov posojil.

Države EU so sicer evropskemu mehanizmu za stabilnost (ESM) že aprila omogočile odobravanje posojil v višini 240 milijard evrov za namene odpravljanja posledic pandemije, medtem ko lahko Evropska investicijska banka (EIB) podjetjem nameni 200 milijard evrov likvidnostne pomoči.

Poleg tega lahko članice izkoristijo prožnost fiskalnih pravil EU, EU je tudi spremenila pravila o državni pomoči ter oblikovala naložbeno pobudo v odziv na koronavirus v višini 37 milijard evrov za zagotavljanje likvidnosti malim podjetjem in zdravstvenemu sektorju.

Cilj - ohranjanje delovnih mest

Med prioritetami je ohranjanje delovnih mest in različne sheme za subvencioniranje krajšega delovnega časa so se v času zajezitvenih ukrepov proti pandemiji izkazale kot dober način za zaščito delavcev pred množično brezposelnostjo. Ob tem takšne sheme podjetjem pomagajo ohranjati znanje, ki bi se z odpuščanji zgubilo.

Evropska komisija je zato predlagala 100 milijard evrov vredno pobudo SURE, ki bo financirala ohranjanje delovnih mest in tako podprla ljudi, ki jim grozi brezposelnost, poudarjajo pri EK.

Slovenija je v tem okviru dobila 1,1 milijarde evrov za financiranje ukrepov čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa.

"Finančna podpora državam bo na voljo v obliki posojil pod ugodnimi pogoji. Posojila z jamstvi članic v imenu EU bo na trgu najela Evropska komisija. Slednja je v ta namen prvič v zgodovini oktobra 2020 uspešno izdala prve socialne obveznice," so zapisali v sporočilu. 

Vlaganja v raziskave in pogodbe s farmacevtskimi podjetji

 Za vračanje v normalno življenje so pomembne učinkovite rešitve, med katerimi je EU identificirala cepivo, ki je najboljši način, da se doseže trajna rešitev za pandemijo. 

Čas je bistvenega pomena. Evropska komisija je zato sprejela evropsko strategijo za pospeševanje razvoja, proizvodnje in uvajanja cepiv proti covidu-19, cilj pa je bil zagotoviti proizvodnjo cepiv v EU in zadostne zaloge za njene države članice prek sporazumov za vnaprejšnji nakup s proizvajalci cepiv v okviru instrumenta za nujno pomoč.

Evropska komisija je do zdaj podpisala pogodbe o nakupu cepiv s podjetji AstraZeneca (do 300 milijonov doz), Sanofi-GSK (do 300 milijonov doz), Janssen Pharmaceutica NV (200 doz), BioNtech-Pfizer (do 300 milijonov doz), CureVac (do 225 milijonov doz) in Moderna (80 milijonov doz).

Za varen zagon gospodarstva in nemoteno delovanje vrtcev, šol, kulturnih ustanov in drugih delov družbe je treba doseči 60-odstotno precepljenost prebivalcev Evropske unije.

Skupno naročanje za hitrejšo dobavo medicinske opreme

Skupna javna naročila državam članicam omogočajo dostop do omejenega trga proizvodov pod boljšimi pogoji. Prek pogodb za osebno zaščitno opremo, ventilatorje in laboratorijsko opremo lahko države članice v enem letu naročijo kritične zaloge v vrednosti več kot 3,3 milijarde evrov.

Med uspešnimi skupnimi naročili je bil tudi podpis okvirne pogodbe s podjetjem Gilead o skupnem javnem naročilu za dobavo 500.000 ciklov zdravljenja z zdravilom Veklury (trgovsko ime za remdesivir) in možnosti, da se dobava poveča nad 500.000 ciklov zdravljenja, poudarjajo v Bruslju.

Smernice za usklajeno delovanje držav članic

 Sicer pa EK in države članice stalno pozorno spremljajo razmere ter se po potrebi hitro odzovejo.

Komisija je predlagala vrsto prednostnih ukrepov za nacionalne organe, Komisijo in agencije EU, Komisija je sprejela tudi izvedbeni sklep v podporo interoperabilnosti mobilnih aplikacij za sledenje in opozarjanje preko nacionalnih meja v EU.

Posegli so še na področje boja proti dezinformacijam, ki ovirajo boj proti virusu. EK tako tesno sodeluje s spletnimi platformami. Spodbuja jih, da poudarjajo verodostojne vire in vsebine ter odstranjujejo vsebine, ki se po preverjanju dejstev izkažejo za napačne ali zavajajoče, ter vsebine, ki bi lahko škodovale zdravju, še pojasnjujejo v Bruslju.