Evropska komisija predlaga uvedbo temnordečih območij v EU

Komisija bo predlog za uvedbo nove kategorije najbolj tveganih, "temnordečih" epidemioloških območij podrobneje predstavila v ponedeljek, je napovedala predsednica Komisije Ursula von der Leyen. Ta oznaka lahko pomeni obvezno testiranje pred odhodom oziroma karanteno ob prihodu. Poleg tega bi morala biti vsa nenujna potovanja močno odsvetovana, je poudarila. 

Razlikovanje med "svetlordečimi" in "temnordečimi" območji ter omenjeni ciljni ukrepi namesto vsesplošnih prepovedi potovanj so po njenih besedah nujni za ohranitev odprtih mej, kar je bistveno za nemoten pretok blaga in ohranitev delovanja notranjega trga. Evropa je zdaj v glavnem eno, rdeče epidemiološko območje, čeprav so razlike med posameznimi deli velike, je pojasnila odločitev za uvedbo nove kategorije.

Voditelji članic EU so se strinjali, da pojav novih sevov virusa terja ohranitev ali okrepitev omejitvenih ukrepov, vključno z možnostjo omejitve nenujnih potovanj, okrepitev genomskega sekvenciranja za lažje prepoznavanje in spremljanje mutacij virusa ter pospešitev cepljenja, pa je po vrhu povzel predsednik Evropskega sveta Charles Michel. 

V povezavi z vprašanjem potrdil o cepljenju so se voditelji strinjali, da je treba najprej opredeliti zdravstveni vidik dokumentov, ki bodo potrdili, da je bila oseba cepljena, pozneje pa bodo razpravljali o tem, katere pravice oziroma privilegije naj takšna potrdila zagotavljajo, je še povedal predsednik Evropskega sveta.

Voditelji so po njegovih besedah podprli sveženj predlogov za preprečitev oziroma zajezitev tretjega vala pandemije koronavirusne bolezni, ki jih je v torek predstavila Komisija. Ključni predlogi se nanašajo na okrepitev sekvenciranja, pospešitev cepljenja, potrdila o cepljenju in solidarnost s tretjimi državami. 

Evropska komisija je članice pozvala, naj okrepijo genomsko sekvenciranje, tako da bodo analizirale najmanj pet odstotkov ali raje deset odstotkov pozitivnih testov na covid-19. Zdaj je ta delež pod enim odstotkom, kar ni dovolj za prepoznavanje razvoja sevov virusa in pojava novih mutacij. Predlagala je tudi, naj članice EU do poletja cepijo najmanj 70 odstotkov odraslih, do marca pa naj cepijo najmanj 80 odstotkov starejših od 80 let ter zdravstvenih in socialnih delavcev.

Prav tako je pozvala, naj EU dogovor o skupnem pristopu glede potrdil o cepljenju doseže do konca meseca. Ta se bo sicer očitno nanašal samo na zdravstveni vidik. Pred nadaljnjo razpravo je namreč treba razjasniti, ali cepljena oseba še prenaša virus in kako dolgo cepivo učinkuje. Nato pa je treba temeljito preučiti vprašanji, kako zagotoviti spoštovanje pravic tistih, ki nimajo dostopa do cepiva, in alternative tistim, ki se iz objektivnih razlogov ne morejo cepiti.

Komisija je predlagala tudi vzpostavitev mehanizma, ki bi omogočil delitev rezerviranih 2,3 milijarde odmerkov cepiv s partnerskimi državami s poudarkom na zahodnem Balkanu, vzhodnih in južnih sosedah ter Afriki.

Cepiva dajejo upanje, a pojav novih sevov virusa vzbuja močno zaskrbljenost, je opozorila von der Leynova. Zato si bodo po njenih besedah najodločneje prizadevali, da v prihodnjih tednih in mesecih cepijo toliko ljudi, kot je le mogoče.