EU ne razvija vseevropske aplikacije za sledenje, temveč vseevropski pristop

Vseevropski pristop temelji na skupnem naboru orodij in meril ter smernicah za zagotavljanje varstva podatkov, opredeljenih sredi aprila, ter na skupnih smernicah za povezljivost aplikacij, sprejetih sredi maja. To je skupen evropski okvir za razvoj aplikacij. Smernice za povezljivost določajo minimalne zahteve za zagotavljanje komunikacije med odobrenimi aplikacijami, tako da se lahko uporabnike obvešča o stikih z okuženimi ne glede na to, kje v Evropi so in katero aplikacijo uporabljajo.

Aplikacije morajo slediti skupnemu pristopu, ko gre za vzpostavljanje povezave z napravami v bližini. Prav tako mora biti omogočeno, da uporabnike obveščajo v jeziku, ki ga razumejo. Smernice za povezljivost torej temeljijo na skupnem naboru orodij in meril, ki so ga države opredelile sredi aprila. Da bo mogoče izkoristiti ves potencial aplikacij za sledenje, je bistveno zagotoviti zaupanje ljudi, izpostavljajo v komisiji.

Zato aplikacije morajo biti prostovoljne in spoštovati zasebnost uporabnikov. Aplikacije naj bi ljudi, ki so bili določen čas v bližini okužene osebe, opozarjale, naj se testirajo ali samoizolirajo, ne da bi razkrile identiteto okužene osebe. Uporaba aplikacij mora biti prostovoljna in časovno omejena na čas trajanja pandemije. Temeljiti mora na anonimiziranih podatkih. Uporabljala naj bi se tehnologija bluetooth, ki ne omogoča sledenja lokacij posameznikov.

Članice se sicer same odločijo glede uporabe aplikacije za sledenje stikom okuženih kot dopolnilo siceršnjemu sledenju, ki ga opravljajo zdravstvene oblasti. Z vzpostavitvijo aplikacije se članice zavežejo, da bodo spoštovale skupen evropski pristop. Članica lahko kopira aplikacijo, ki so jo razvili v drugi državi. V okviru evropskega pristopa se tudi priporoča odprtokodni sistem za aplikacije, tako da lahko drugi vidijo njihovo zasnovo in predlagajo izboljšave.

V dokumentu, ki opredeljuje skupni nabor orodij, je zapisano, da se v podporo transparentnosti in povezljivosti spodbuja in tudi močno priporoča objava in delitev izvorne kode ter medsebojno pregledovanje aplikacij nacionalnih oblasti. V komisiji izpostavljajo, da je povezljivost aplikacij ključna za to, da bo res mogoče zagotoviti široko uporabo v podporo pri rahljanju omejitev zaradi pandemije novega koronavirusa.

Ministrstvo za zdravje: Vprašanje, ali bi bila uvedba aplikacije sploh smiselna

Na slovenskem ministrstvu za zdravje so minuli teden za STA pojasnili, da bi bila uvedba mobilne aplikacije v pomoč predvsem epidemiologom na terenu, saj bi jim olajšala delo pri iskanju stikov posameznika. Pri tem ob morebitni uvedbi na ministrstvu pozivajo k veliki previdnosti, saj da želijo v Sloveniji zaščititi ustavno pravico do zasebnosti. Poleg varstva osebnih podatkov opozarjajo tudi na določene tehnične omejitve, saj aplikacija, ki zbira podatke decentralizirano, zahteva ogromna prostora na telefonu.

Na ministrstvu za zdravje trenutno potekajo pogovori, ali bi bilo smiselno iti v takšen razvoj. Ob tem spomnijo, da je aktualno stališče Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Evropske komisije, da prepuščata odločitev o uporabi aplikacije posamezni državi.

V Sloveniji je stopnja varovanja podatkov zelo visoka, tako kot tudi v celotni EU, in zelo pomembno je, da se to tudi ohrani. "Naši epidemiologi nam zagotavljajo, da bodo tudi brez aplikacije lahko sledili pozitivnim primerom, zato je v tem trenutku še vprašanje, ali bi bila takšna uvedba aplikacije sploh smiselna," pravijo na ministrstvu za zdravje.