Število covidnih bolnikov v bolnišnicah padlo pod tisoč

Zaradi tehničnih težav na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so pristojni podatke o okužbah včeraj sporočili šele nekaj pred 14. uro. Navadno to storijo ob 10.00 ali že celo pred 9. uro.

Podobno se je zgodilo tudi danes – vseh podatkov ni bilo do nekaj pred poldnevom.

Predstojnik Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Mario Fafangel je na dopoldanski novinarski konferenci o aktualnem stanju glede covida-19 nato povedal, da je bilo v sredo ob 14.545 testiranjih potrjenih 1267 primerov okužbe. S 5160 PCR-testi so epidemiologi potrdili 1009 okužb, z 9385 hitrimi testi pa še 258. Delež pozitivnih izvidov PCR-testiranj je tako znašal 19,6 odstotka, med testiranimi s HAT pa je bilo pozitivnih 2,7 odstotka ljudi.

Vladna govornica za covid-19 Maja Bratuša pa je sporočila podatke glede hospitaliziranih covidnih bolnikov. Danes bolnišnično zdravljenje potrebuje 989 pacientov, od tega intenzivno nego 165. 68 oseb so bolnišnice na novo sprejele, 74 pa odpustile v domačo oskrbo. 16 oseb s potrjeno koronavirusno okužbo je v bolnišnicah umrlo.

V bolnišnicah se je v sredo zdravilo 23 bolnikov manj kot dan prej, število bolnikov na oddelkih intenzivne terapije pa se ni spremenilo. V sredo je umrlo sedem oseb manj kot v torek.

"Danes je prvič po zelo dolgem času število hospitaliziranih padlo pod 1000, kar je zagotovo spodbudna vest. V skladu z načrtom to pomeni, da je prvi pogoj za oranžno fazo dosežen," je dejala Bratuša. Manj kot tisoč covidnih bolnikov je bilo v bolnišnicah 3. novembra, ko je bilo hospitaliziranih 979 oseb. Intenzivno zdravljenje je takrat potrebovalo 158 oseb.

Za prehod v oranžno fazo mora pod tisoč pasti tudi sedemdnevno povprečje potrjenih koronavirusnih okužb. Po podatkih NIJZ je to v sredo znašalo 1179, je še povedala Bratuša.

Sledilnik za covid-19 medtem navaja, da imamo v državi trenutno 16.928 aktivnih primerov okužbe. Povprečje novih primerov zadnjih sedmih dni znaša 1145,1.

Smo pa doslej v Sloveniji cepili 53.311 oseb, od tega z dvema odmerkoma cepiva 25.620.

Epidemiologi za dodatno potrjevanje pozitivnih hitrih testov pri asimptomatskih osebah

Epidemiologi medtem predlagajo, naj se nemudoma začne potrjevanje s PCR-testi tistih pozitivnih hitrih testov, ki so bili opravljeni pri osebah brez simptomov. Prav tako predlagajo odprtje šol za učence do 5. razreda za vse regije in ukinitev omejitve gibanja na regije in občine, je danes povedal prvi epidemiolog v državi Fafangel.

Fafangel je poudaril, da je uporaba hitrih testov med epidemijo tudi pri asimptomatskih osebah smiselna, priporoča jo tudi Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), saj laboratoriji ne morejo opraviti toliko PCR-testov, kot bi bilo potrebno.

Uporaba teh testov je smiselna, če so testi kakovostni, pri čemer je NIJZ določil, kako specifični in občutljivi morajo biti testi.

Pri populaciji z enoodstotno prevalenco okužbe je verjetnost, da je pozitivni test na koronavirus tudi v resnici pozitiven, torej da ne gre za lažno pozitiven test, manj kot 30-odstotna. A to po besedah Fafangela ni posledica slabega ali nekakovostnega testa, ampak statističnih zakonitosti. So pa na NIJZ zaznali, da je na določenih območjih toliko lažno pozitivnih testov, da to odstopa od statistike. O tem so tudi seznanili vladno svetovalno skupino.

Ker epidemiološki podatki usmerjajo vladne ukrepe in ker ne želijo, da bi poročila s terena zamajala zaupanje v presejalno testiranje, so predlagali, naj se nemudoma začne potrjevanje pozitivnih hitrih testov, ki so bili opravljeni pri osebah brez simptomov, s PCR-testi, ki so zanesljivejši.

Poleg tega so zaprosili izvajalce testiranj, naj NIJZ prijavijo primere, pri katerih je bila diagnoza ovržena, torej so s PCR-testi dokazali, da oseba ni bila okužena, čeprav je bil hitri test pozitiven. Na NIJZ namreč podatkov o negativnih testih ne dobijo, saj zato nimajo pravne podlage.

Sicer pa na NIJZ iz baze in analitike ročno izločajo vse primere, za katere jih izvajalci obvestijo, da gre za spremembo oziroma razveljavitev testa, je povedal Fafangel.

Opozoril je tudi, da ponekod v regijah močno zaniha epidemiološka krivulja, čeprav ni večjih odstopanj v podatkih, kar je treba razumeti z vidika majhnosti Slovenije. Zato epidemiologi priporočajo ukrepe, ki zaobidejo klasični semafor, kot ga je za sproščanje omejitvenih ukrepov postavila vlada. Tako predlagajo, da so šole v vseh regijah odprte za učence do 5. razreda ter da se ukine omejitev gibanja na regije in občine.