Epidemija nam ne prizanaša: 'Porasta okužb si ne moremo več privoščiti'

Ker so državljani dosledno spoštovali ukrepe, so nekatere evropske države že uspele zmanjšati ali celo prepoloviti število okuženih in razbremeniti bolnišnice, zato imajo nekaj rezerve tudi za porast, ki ga vse države po tihem pričakujejo po božično-novoletnih praznikih. "Mi smo pa zelo na meji in si nekega porasta ne moremo več privoščiti. Če se pri nas ne bo nekaj zgodilo, bomo lahko začeli tudi v svetovnem merilu govoriti o slovenskem modelu," pravi član strokovne skupine za covid-19 Aleš Rozman.

Eden glavnih kazalcev in naš sodnik obnašanja, torej spoštovanja ukrepov, pravi Rozman, je število hospitaliziranih bolnikov. "Tukaj se ne dogaja praktično nič. Vrtimo se okoli številke 1250 na dan, kakšen dan več, kakšen dan manj," izpostavlja član strokovne skupine.

Včeraj je umrlo 48 bolnikov, v bolnišnico je bilo na novo sprejetih še 111 bolnikov, trenutno je torej hospitaliziranih že 1278, 194 na intenzivni negi. "Do praznikov bi morali znižati število obolelih in število hospitaliziranih, potem morda dopustiti nekaj prazničnih dni in potem reševati situacijo, ki bo nastala po novem letu," meni Rozman in dodaja, da si ne moremo zatiskati oči, da se z druženjem, praznovanjem in obiski z epidemijo ne bo zgodilo nič. "Spet bo šla strmo navzgor," opozarja.

Najprej bodo cepljene ranljivejše skupine

Bolj normalno bi lahko zaživeli šele v drugi polovici januarja, ko bi lahko precepili okoli 18 tisoč starostnikov v domovih za starejše. "Recimo v prvem četrtletju bi Sloveniji pripadlo, če bo produkcija cepiv šla po načrtih, tam nekje pol milijona ljudi, kar je več, kot je starejših od 65. leta starosti," pravi Roman Jerala s Kemijskega inštituta.

"Ker bodo cepiva na začetku verjetno prihajala v manjših količinah, bo cepljenje na začetku prav gotovo centralizirano, potem pa razširjeno, ker bo tudi več ljudi prišlo na vrsto za cepljenje," opozarja tudi vodja strokovne skupine za covid-19 Bojana Beović.

Najpomembneje je, da znižamo število umrlih, zato bo najprej cepljena ranljiva populacija, torej starejši in bolni, naslednji bodo zdravstveni delavci, kar bo omogočilo odprt zdravstveni sistem, pravi Rozman: "Vse ostale pa potem cepimo po vrstnem delu, ki bo omogočilo čim boljše funkcioniranje odprte družbe, se pravi tukaj so potem šolstvo, javni poklici in pa tudi vse ostalo v gospodarstvu." Sem spadajo vsi zaposleni v kritični infrastrukturi: šolniki, policisti, vojaki, vozniki avtobusov in trgovci.

"Dela se tudi na izvedbi. Tu je zelo pomembna informatizacija, potem pa iskanje mest, kjer bo cepljenje možno," pri tem poudarja Beovićeva ter dodaja, da nekatera od teh cepiv zahtevajo posebne tehnične pogoje, zato cepljenje ne bo možno kjerkoli, ampak le na bolj omejenih mestih.

Za začetek bodo cepiva hranili v posebnih hladilnikih naših največjih bolnišnic, še pravi Beovićeva, če pa bodo na voljo tudi cepiva, s katerimi je lažje rokovati, bodo ta dostopna tudi širše.