Dva zdravnika, specializanta infektologije, na družbenih omrežjih odgovarjata na vprašanja o covidu

David Zupančič, specializant infektologije, ki je na Instagramu začel z zdravniškim humorjem in satiro, je želel ostati anonimen, a so ga prav z množičnim deljenjem napačnih in škodljivih informacij sredi epidemije na nek način prepričali, da se je izpostavil in začel odgovarjati na vprašanja o covidu in cepljenju ter tolmačiti statistiko, ki so si jo ljudje napačno razlagali. "Nasploh se mi zdi, da je problem v družbi glasna manjšina. Da je nasprotnikov ukrepov, nasprotnikov cepljenja – pravih nasprotnikov, ne tistih, ki jih morda skrbi cepivo, pa bi želeli več informacij – in teoretikov zarot v bistvu malo, ampak so tako glasni in se tako izpostavljajo (radi se kregajo), da je videti, kot da je to pol Slovenije. Ampak ni, hvala bogu ni, in manj ko to gledaš, bolje si razpoložen," stanje opiše Zupančič. 

Federico Potočnik, ki je specializant infektologije, je bil na Twitterju sprva bolj politično dejaven, od začetka epidemije pa prevladujejo objave njegovih osebnih izkušenj s prve bojne linije ter opozorila ljudem in politiki, da stanje postaja neobvladljivo. "Mislim, da bi morali prispevati vsi, ne samo nekateri zdravniki, ampak vsi zdravniki, ki delamo s tem, pa tudi pacienti, ki pridejo v stik z nami, ker je ozaveščanje ključno za to, da se ta stvar ustavi z več koncev," meni Potočnik.

Ljudem poskušajo dopovedati, kako resna je situacija

"Na družbenih omrežjih se ne izpostavlja veliko zdravnikov, niti mladih, ker sta naša prva skrb in naša dolžnost vseeno skrb za bolnika in pri tem potrebuješ ogromno energije, ogromno motivacije, ki ti jo taki komentarji, kot jih lahko bereš kje na internetu, preprosto poberejo. Deliš nekaj o cepljenju, maskah, preventivi in nekako nekdo to obrne na politiko, na čustva, na regresijo, na represijo, kar koli," opozarja Zupančič.

Po drugi strani pa agresija, gnev in lažne obtožbe največ povedo prav o ljudeh, ki jih pišejo, pravi Potočnik. Mi vemo, kako je v bolnišnici, kako kruta je trenutna realnost. "Nimamo ravno obiskov oz. zelo malo, tako da ljudje, ki se zdravijo na naših oddelkih in tudi umirajo, umirajo ob nas. To so težke izkušnje in ljudem poskušamo dopovedati, kako resno je to, tudi s takimi izkušnjami," poudarja Potočnik. 

"Večina ljudi, ki pride do nas na kliniko in pride do točke, ko se dušijo, ko potrebujejo pomoč, je zelo hvaležnih, imamo pa tudi redke izjeme, ko kdo še pred intubacijo vztraja, da to gotovo ni covid, ampak nekaj drugega. Takrat pač nimaš kaj, pomagaš, kolikor lahko," še dodaja Zupančič. 

Majhen delež ljudi je odgovoren za slabo situacijo

K sreči pa, se strinjata, večina ljudi ni takšnih. Dobita namreč tudi ogromno dobrih odzivov ljudi, ki cenijo njuno delo. "Kot je naš prof. Jereb povedal na tiskovni konferenci: v bistvu je majhen delež ljudi odgovoren za zelo, zelo, zelo slabo situacijo in tudi ljudje, ki se nekako držijo ukrepov, ki so cepljeni, ki se trudijo, bodo na koncu talci tega mišljenja," opozarja Zupančič. 

"V tem času, ko je situacija tako alarmantna, moramo ljudje vedeti, da je vsaka postelja, ki jo porabimo za covidnega pacienta, postelja, ki je ne moremo uporabiti za nekoga drugega, čeprav ravno tako potrebuje pomoč," še svari Potočnik. 

Zato vztrajata pri ozaveščanju, opozarjanju in odgovarjanju na vprašanja – da bi se vsi zavedeli resnosti situacije in iz nje izšli kot zmagovalci in ne kot poraženci.