V Hrastniku do 2023 nov dom za starejše: za 11 milijonov evrov na voljo 132 postelj

V Hrastniku bi gradili nov dom za starejše občane – danes so na tamkajšnji občini direktor Doma starejših Hrastnik Drago Kopušar, župan občine Hrastnik Marko Funkl ter minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj podpisali pismo o nameri za izgradnjo novega DSO.

Vrednost naložbe znaša 11 milijonov evrov, je v izjavi za medije povedal Cigler Kralj.

Da so nove namestitvene kapacitete še kako potrebne, je pokazala tudi koronakriza. "Med epidemijo so na površje priplavale posledice dolgoletnega zanemarjanja področja skrbi za starejše, ki jih interventni ukrepi ne morejo rešiti," je že januarja na novinarski konferenci izpostavil minister.

Tudi Hrastnik je po njegovi današnji oceni med epidemijo preživel težke čase, saj se je pokazalo, da je obstoječa stavba doma neprimerna za oskrbo starejših.

Kot je napovedal, pa Ministrstvo RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) v zelo kratkem načrtuje širitev števila postelj v domovih za starejše. Slovenija je ena od najstarejših družb v Evropi, na namestitev oziroma posteljo v domu po nekaterih podatkih čaka okoli 12.000 starejših.

Do leta 2023 bodo tako po napovedih Ciglerja Kralja domske kapacitete v Sloveniji povečali za okoli 2500 mest, nekaj od tega tudi s podelitvijo koncesij. Za 1280 mest so koncesije že podelili. Namen ministrstva je namreč dvigniti standard v obstoječih domovih za starejše.

Epidemični val ob Hrastnik 'butnil' dvakrat

V hrastniškem DSO imajo za zdaj 132 postelj, zaradi sive cone jih je za stanovalce na razpolago 121, trenutno pa jih je zasedenih 105. Zaposlenih imajo 70 delavcev, pa je za 24ur.com dejal direktor doma Kopušar. Okužbo z novim koronavirusom so imeli dvakrat – lani poleti je bilo okuženih 53 stanovalcev in 14 zaposlenih, letos pozimi (januarja) pa 54 stanovalcev in 19 zaposlenih. "Poleti je umrlo 11 stanovalcev, pozimi pa šest," pravi.

Trenutno v hrastniškem domu na srečo nimajo nobene okužbe. Zadnja pri stanovalcih je bila po besedah direktorja potrjena 27. januarja, uradno se je zaključila 17. februarja.

Da so kadrovske stiske ves čas prisotne, je Kopušar sicer izpostavil že ob prvih potrjenih primerih avgusta lani. V domu so takrat razmere pomagali blažiti začasni sodelavci, ki so jim priskočili na pomoč iz drugih domov, Splošne bolnišnice (SB) Trbovlje in zdravstvenih domov. A zimo so bili primorani preživeti brez dodatne kadrovske pomoči. Da bi zagotavljali dovolj kadra za delo v vsaki coni, kaj šele za normalne delovne obremenitve, tako ni bilo niti za pričakovati.

V Hrastniku zdaj upajo, da bo nastalo situacijo, vsaj prostorsko in glede namestitvenih kapacitet, pomagal lajšati nov dom, kjer bo prav tako 132 postelj.

"Glede na trenutno stanje bo nov dom popolna sprememba na bolje – sobe bodo samo eno- in dvoposteljne, dovolj velike, vse bodo imele lastne kopalnice, ustrezno bodo opremljene za uporabo IT-tehnologije," našteva Kopušar. Po njegovih besedah bodo zagotovljeni primerni prostori za stanovalce z demenco, več bo primernih prostorov za druženje in za zasebnost, dom ne bo prostorsko utesnjen in bo imel dovolj velike zunanje površine za sprehod in aktivnosti. "Objekt bo energetsko varčen, zagotovljena bodo parkirna mesta in verjetno še kaj."

Po besedah hrastniškega župana Funkla bo gradnja novega doma za Hrastnik zgodovinski korak. Namenskega doma namreč občina do zdaj ni imela, saj je bil sedanji dom v preteklosti dijaški dom. "Že lani smo začeli pripravljati idejni projekt in investicijsko dokumentacijo. Nov dom bo na Leši, kjer smo lani od Rudnika Trbovlje-Hrastnik v zapiranju kupili zemljišče. Cesto do novega doma bo zgradilo infrastrukturno ministrstvo. Gradnja naj bi stekla čez približno leto dni, končali pa naj bi jo leta 2023," je še dejal Funkl.

Tudi Kopušar je medtem spomnil, da Hrastnik do leta 1990 sploh ni imel doma za starejše, zdajšnji pa je tudi po njegovi oceni popolnoma neprimeren za bivanje starejših.

Podobno so za 24ur.com dejali tudi na pristojnem ministrstvu. "Obstoječi Dom starejših Hrastnik je začel z delovanjem v letu 1994, ko se je v ta namen preuredilo dijaški dom," so zapisali ter dodali, da objekt tako ne ustreza zahtevam Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialnovarstvenih storitev, je nefunkcionalen in neskladen s sodobnimi trendi socialnovarstvenih storitev za starejše. Posodobitev z nadzidavo pa zaradi statičnih razlogov ni možna, zato se na MDDSZ strinjajo, da je za potrebe institucionalnega varstva starejših treba zgraditi nadomestni objekt.

Z ministrstva so nam sicer odgovorili, da točna časovnica in finančna konstrukcija še nista opredeljeni. "Storitve za starejše bodo v novem domu lahko organizirane v manjših skupinah, ki zagotavljajo zasebnost, varnost in domačnost v ustreznih prostorskih ter tehničnih pogojih. V objektu bodo vzpostavljene samostojne komunikacijske poti, ki omogočajo učinkovito preprečevanje in obvladovanje okužb," pa so še zagotovili.

Da je na področju oskrbe starejših, še posebej kar se tiče domov za starejše, še vedno storjenega občutno premalo, je sicer pred dnevi ministru Ciglerju Kralju v razpravi ob interpelaciji očitala (tudi) opozicija. Minister je na navedbe o 'poletnem spanju' odgovoril, da ima ministrstvo jasno vizijo glede razvoja dolgotrajne oskrbe. Tako naj bi v okviru javne mreže do leta 2022 zagotovili dodatnih 2280 postelj v domovih s koncesijo, v letih 2021 in 2022 bo za investicije v javno mrežo domov namenjenih 30 milijonov evrov, za izboljšanje bivalnega standarda v domovih pa da načrtujejo tudi koriščenje 73 milijonov evrov iz sklada REACT-EU.