Odbor DZ ni za preiskavo sumov pri javnem naročilu za hitre teste

Odbor DZ za zdravstvo, ki je na današnji nujni seji na zahtevo SD obravnaval vprašanje zakonitosti in preglednosti javnega naročila za dobavo hitrih antigenskih testov, ni sprejel predlaganih sklepov. Z njimi bi med drugim preiskali sume pri javnem naročilu za hitre teste.

Dvomi se po mnenju stranke SD, ki ga je predstavil Franc Trček, pojavljajo tako v zakonitost izvedbe javnega naročila kot tudi v doseganje minimalnih standardov glede zanesljivosti izbranih antigenskih testov na okužbo z novim koronavirusom.

Ugibanja, da gre pri izbiri dobaviteljev testov za vnaprej dogovorjeno dejanje, po njihovih besedah podžiga predvsem dejstvo, da je bilo za oddajo ponudb na razpolago le 24 ur časa in da so k oddaji ponudb lahko pristopili le vnaprej povabljeni ponudniki. Po mnenju SD je treba takoj preiskati namigovanja, da je dobava neustreznih testov povezana s SDS in da potencialno predstavlja kršitve protikorupcijske zakonodaje.

SD je v zahtevi za sklic nujne seje zanimalo, zakaj se je ministrstvo za zdravje pri nakupu hitrih testov odločilo za nižji zahtevani standard, ki je najmanj 90-odstotna občutljivost, od standarda, ki so ga v samostojnih nabavah zahtevale bolnišnice.

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Marija Magajne pa je zagotovila, da je bilo javno naročilo izvedeno v skladu z vsemi načeli s tega področja. K oddaji ponudbe je bilo po njenih besedah povabljenih veliko ponudnikov, pogoji pa so bili jasni in nedvoumni. Vse zahtevane tehnične specifikacije so izpolnjevali štirje vzorci in s štirimi ponudniki so bila izvedena pogajanja. Izbrali so podjetje Majbert Pharm, ki je ponudilo najcenejše teste.

Po zagotovilu nekdanjega ministra za zdravje Tomaža Gantarja odločitev o množičnem testiranju ni bila sprejeta na pamet, ampak so v razmerah, ko je bilo veliko okuženih, vedeli, da je pot k umiritvi razmer testiranje čim več prebivalstva in vzpostavitev možnosti za vnovično sledenje stikom. Razpis je bil po njegovem zagotovilu korektno izpeljan, kupili pa so ustrezne hitre teste.

Odbor ni sprejel sklepov, ki so jih predlagali v SD. V skladu z njimi naj bi odbor predlagal, da računsko sodišče prednostno revidira izvedbo obravnavanega javnega naročila, pristojne organe pa bi pozval, da preiščejo sume storitve kaznivih dejanj v povezavi z njo.

Poleg tega naj bi glede na predlagane sklepe od predsednika vlade v funkciji ministra za zdravje Janeza Janše v sedmih dneh zahtevali dokazila o ustreznosti antigenskih testov in upravičenosti porabe proračunskih sredstev glede na učinkovitost testiranj z njimi. Komisija za preprečevanje korupcije pa naj bi preiskala sume kršitve integritete in korupcijska tveganja, ki izhajajo iz povezanosti funkcionarjev, ki so člani SDS, in predstavnikov ali lastnikov izbranih dobaviteljev, ki so bili ali so še vedno člani SDS ali njenega podmladka SDM.

Državna sekretarka: Testi, ki jih je dobavil Majbert Pharm, so ustrezni 

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje mag. Marija Magajne je sicer že na dopoldanski vladni novinarski konferenci izpostavila, da so hitri testi zelo pomemben ukrep v epidemiji, saj tako v populaciji kar najhitreje in najbolj enostavno najdemo okužene posameznike, ki sicer ne kažejo nobenih znakov okužb.

Kot so zapisali na Ministrstvu za zdravje, so na podlagi anonimiziranih podatkov iz Centralnega registra podatkov o pacientih (CRPP) v upravljanju Nacionalnega inštituta za javno zdravje opravili analizo rezultatov hitrih antigenskih testov, ki se v praksi uporabljajo pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti v Sloveniji. 

V pregled so vključili vse osebe, ki so imele v obdobju od 15. 11. 2020 do vključno 5. januarja 2020 v istem dnevu opravljen tako hitri antigenski test (HAGT) kot PCR test in so podatki o rezultatu obeh testov prispeli v CRPP. Podatki so bili na razpolago za 1153 oseb.

 'Testi so ustrezni'

Laboratorijsko preizkušanje hitrih antigenskih testov, ki jih je država nakupila za množično testiranje prebivalstva, je pokazalo, da so občutljivi in specifični glede na zagotovila proizvajalca ter tako zadoščajo kriterijem nacionalnih smernic in kriterijem WHO. 

Ker so se v javnosti pojavile določene dileme, ali so ti testi ustrezni, so se, kot je pojasnila sekretarka, odločili za verifikacijo testov in interno analizo: "Test dosega specifikacije proizvajalca glede občutljivosti testa v skupini simptomatskih preiskovancev s Ct vrednostmi do 30, glede specifičnosti pa v skupini brezsimptomnih preiskovancev. V skupini brezsiptomnih preiskovancev se je potrdila visoka specifičnost HAT, kar ob pravilni izvedbi testa pomeni, da daje zelo malo lažno pozitivnih rezultatov".

Kot je poudarila, se je dobavitelj Majbert  s ponudbo in pogodbo tudi zavezal, da bo teste, take kot jih je ponudil, tudi dobavil. Pogodba vključuje vse varovalke (kritni kup, pogodbena kazen) za zagotovitev izpolnitve v okviru vseh pogodbenih določil, je dodala. "S temi opravljenimi analizami smo tako odgovorili na dileme, ali so hitri testi ustrezni. Testi so ustrezni," je zatrdila. 

Kakšna je zanesljivost teh testov? 

Pojasnila je še, da to pomeni, da če je rezultat hitrega antigenskega testa pozitiven, je skoraj 100-odstotna verjetnost, da je posameznik tudi v resnici pozitiven. Če je rezultat negativen, pa je med 80- in 90-odstotna verjetnost, da je negativen, a ta rezultat velja za tisti trenutek, ko je bil bris odvzet. Od 10 do 20 odstotkov pa jih bo kljub negativnemu hitrem testu vseeno okuženih z novim koronavirusom, a je njihovo virusno breme tako nizko, da ta hitri antigenski test tega ne zazna. Verjetnost, da je pravilen rezultat v tistem trenutku, ko je bris odvzet, je pri PCR-testiranjih precej višja kot pri antigenskih.

Poslanec SD Dejan Židan pa je sporočil, da so na seji odbora DZ za zdravstvo, na kateri so obravnavali predlog priporočil vladi v zvezi z nakupom in uporabo hitrih antigenskih testov izpostavili, da je "hiter test pri asimptomatskih bolnikih (ki jim je v bistvu namenjen) občutljiv 44-odstotno (začasni podatek na majhnem vzorcu)". Pri asimptomatskih pa naj bi bila občutljivost 85,39-odstotna. Ob tem je Židan izpostavil, da je nacionalno priporočilo vsaj 95-odstotna občutljivost, Svetovna zdravstvena organizacija pa priporoča vsaj 80-odstotno. 

Sicer pa je po besedah Magajne analiza, ki so jo opravili na podlagi centralnih podatkov, ki jih upravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), pokazala na velik delež ujemanja oziroma podobnosti rezultatov pri vseh uporabljenih hitrih antigenskih testih v Sloveniji. To pomeni, da so hitri antigenski testi, ki jih je država kupila za množično testiranje, podobni kot vsi drugi, ki jih uporabljajo v državi, denimo v zdravstvenih ustanovah, in so drugih proizvajalcev.

Zato je po njenih besedah smiselno, da se nadaljuje množično testiranje prebivalstva s hitrimi testi, ki je tudi na ravni EU prepoznano kot eden od učinkovitih ukrepov za preprečevanje okužb.

Poročilo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, ki je verificiral omenjene teste, kaže, da so z metodo PCR in hitrimi antigenskimi testi analizirali 934 brisov, od tega 374 od oseb s simptomi covida-19 in 560 od oseb brez simptomov. Med vsemi vzorci so s PCR testi ugotovili, da jih je 220 pozitivnih in 732 negativnih, medtem ko z antigenskimi testi potrdili okužbo v 168 vzorcih, negativnih pa je bilo 766 vzorcev. To pomeni, da so s PCR metodo dokazali, da so bili trije vzorci, pri katerih je hitri test pokazal okužbo, v resnici negativni. Lažno negativnih pa je bilo 37 vzorcev.

Vsi lažno pozitivni hitri testi so bili vzeti pri osebah, ki so imele znake okužbe, lažno pozitivnih pa je bilo 27 testov med simptomatskimi osebami. Med osebami brez simptomov pa je bilo lažno negativnih 10 testov.

Dodala je, da Slovenija sodeluje v skupnem javnem naročilu EU za hitre teste. Evropska komisija bo v nekaj tednih zaključila postopek skupnega javnega naročanja za nabavo HATG (predvidoma do konca januarja). Državljane je pozvala, da se udeležujejo hitrega testiranja v svojem lokalnem okolju, saj s tem pripomorejo k lažjemu obvladovanju epidemije, zaščitijo sebe in svoje bližnje.