DZ potrdil državna jamstva za posojila podjetij v višini dveh milijard evrov

Zakon predvideva oblikovanje jamstvene oziroma garancijske sheme v višini dveh milijard evrov, s katero bo država jamčila za najem posojil podjetij pri poslovnih bankah. Država tako daje poroštva v višini 80 odstotkov za mikro, mala in srednja podjetja, za velika podjetja pa v višini 70 odstotkov.

V skladu z zakonom o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije novega koronavirusa bo lahko banka podjetju dala likvidnostno posojilo v višini do 10 odstotkov prihodkov od prodaje v letu 2019, vendar ne bo smelo biti višje od njegovega letnega stroška dela. Za to posojilo bo jamčila država.

Opozicijske stranke: Zaradi pogojev številne podjetja ne bodo mogla do državnih jamstev 

V Levici, LMŠ in SD so poskusili vsak s svojim dopolnilom najvišji dovoljeni skupni znesek glavnice posameznega posojila, za katerega bo jamčila država, zvišati. Ob pogojih, ki jih je določila vlada, namreč številna podjetja, ki dodatna sredstva nujno potrebujejo za ohranitev delovnih mest in proizvodnje, državnih jamstev sploh ne bodo mogla koristiti, so opozarjali.

Ročnost posojila, za katero bo jamčila država, ne bo smela biti daljša od petih let, sklenjeno bo moralo biti po 12. marcu do 31. decembra letos, namenjeno pa izključno financiranju osnovne dejavnosti podjetja. To ne sme imeti neporavnanih davkov in prispevkov in se ne sme šteti kot podjetje v težavah.

Po potrebi se bo višina garancijske sheme zvišala 

Skupni obseg jamstev je za zdaj predviden v višini dveh milijard evrov. Če se bo izkazala potreba, pa ga je vlada pripravljena tudi zvišati, je v soboto na seji matičnega odbora DZ za finance povedal finančni minister Andrej Šircelj.

Premier Janša je danes dejal, da bosta dve milijardi državnih jamstev kratkoročno zagotovo zadoščali. Ali bo znesek zadoščal tudi na srednji in dolgi rok, pa v tem trenutku ne zna odgovoriti nihče. To je odvisno od tega, kako bodo ocenjene posledice epidemije in koliko časa bo ta trajala, je dejal.

Poroštvo se bo izvršilo tako, da bo banka za unovčeno poroštvo prejela gotovino iz državnega proračuna, lahko pa bo prejela tudi obveznice SID banke ali države. Vendar bo mogoče te obveznice izdati le v primeru soglasja Evropske centralne banke in Banke Slovenije.

Za šest odstotkov višja povprečnina 

Zakon prinaša tudi pomoč lokalnim skupnostim, ki so po Janševih besedah v času epidemije odigrale izredno pomembno vlogo. Povprečnina, ki se iz državnega proračuna izplačuje občinam glede na število prebivalcev, se bo zvišala za približno šest odstotkov. Zvišanje bo veljajo za nazaj, od 1. januarja dalje, razliko pa bodo občine prejele do konca maja.

Nekoliko lažje bodo zadihali tudi najemniki poslovnih prostorov v lasti države ali lokalnih skupnosti, ki zaradi ukrepov države ob epidemiji ne morejo opravljati dejavnosti. Za čas od razglasitve epidemije do prenehanja ukrepov jim najemnin ne bo treba plačevati.

DZ je zakon, ki zaradi izdatkov za omilitev epidemije določa tudi povečanje zadolževanja države, sprejel s 54 glasovi za in enim proti. Na dnevnem redu današnje seje pa ima še popravke tri milijarde evrov vrednega zakona za pomoč državljanom in gospodarstvu ob epidemiji.

V prvi protikoronski zakon vnesli dodatne upravičence

Dva tedna po uveljavitvi je DZ sprejel tudi popravke prvega koronazakona oziroma interventnega zakona, ki zaradi posledic epidemije novega koronavirusa ponuja pomoč državljanom in podjetjem. S tem se skupni obseg pomoči povečuje na 3,1 milijarde evrov, dobremu milijonu upravičencev pa dodaja še 190.000 novih.

Zakon določa, da bo država podjetjem, ki bodo zaradi zmanjšanja obsega dela kot posledice epidemije poslala zaposlene na čakanje, poravnala nadomestila plač za te delavce ter tudi socialne prispevke. Enako velja za delavce, ki v času epidemije ne morejo priti na delo zaradi višje sile.

Zakon velja od 11. aprila, z danes sprejeto novelo zakona pa bodo ti pogoji nekoliko manj strogi. Do pomoči bodo upravičeni delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 odstotkov glede na leto 2019. Če lani oz. letos ne bodo poslovali vse leto, se bo upoštevala primerjava povprečnih mesečnih prihodkov.

Dodatno bodo ta ukrep lahko uporabile humanitarne in invalidske organizacije ter tudi manjša podjetja iz finančne ali zavarovalniške dejavnosti. Za vse pa velja, da se bodo lahko v času začasnega čakanja na delo delavci na zahtevo delodajalca vrnili na delo za do sedem dni v tekočem mesecu in ne več za sedem zaporednih dni, kot je zapisano v zdaj veljavnem zakonu.

Samozaposlenim, verskim uslužbencem, družbenikom in kmetom zakon ponuja pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka ter oprostitvi plačila socialnih prispevkov v času epidemije. Pogoji se bodo tudi tu spremenili na enake kot pri delodajalcih, ki pošljejo delavce na čakanje. Poleg tega bodo ukrep lahko koristili še tisti samozaposleni, ki so do polnega zavarovalnega časa vključeni v zavarovanje tudi na drugi podlagi.

Enkratni solidarnostni dodatek v višini med 130 in 300 evrov, ki ga bodo ob izplačilu aprilske pokojnine prejeli upokojenci, bodo po novem prejeli tudi kmetje nad 65 let in z nizkimi dohodki ter prejemniki poklicnih pokojnin, če te ne presegajo 700 evrov.

Za tiste, ki so ostali brez dela v času po razglasitvi epidemije, novela zakona prinaša nadomestilo zaradi izgube zaposlitve v višini 513,64 evra bruto mesečno.

Enkratna solidarnostna pomoč v višini 150 evrov je zdaj predvidena tudi za izredne študente, ne več le za redne. "Pozabilo pa se je na študente, ki študirajo na tujem," je še nove upravičence predlagal Miha Kordiš (Levica).

Med upravičence do enkratne solidarnostne pomoči se dodaja tudi prejemnike starševskega dodatka in prejemnike dodatka za nego otroka v mesecu aprilu, poleg tega pa še družinske pomočnike, rejnike ter prejemnike otroškega dodatka, če niso višje kot v šestem dohodkovnem razredu.

Prenovljeni zakon bo ponudil pomoč 1,2 milijona ljudem, odhodki proračuna pa se bodo povečali za blizu 37 milijonov evrov na 3,1 milijarde evrov. Finančni minister Andrej Šircelj je dopoldne poudaril, da se bodo te pravice priznavale za nazaj, torej od 13. marca dalje.

Novela zakona prinaša še nekatere druge rešitve. Ena od njih je začasna oprostitev plačila davka na dodano vrednost od dobave zaščitne in medicinske opreme.

Z namenom pomagati turističnim podjetjem se uvaja vrednotnice, ki jih lahko organizatorji potovanj izdajo potrošniku, namesto da bi mu vrnili že vplačani znesek. Unovčiti jih bo mogoče v 24 mesecih od izdaje, če potrošnik tega ne bo storil, pa bo lahko od organizatorja potovanja zahteval vračilo zneska v denarju.

Da bi pospešili investicije, pa novela predvideva ukrepe za pospešitev izdajanja gradbenih dovoljenj, tudi z zaostritvijo pogojev za sodelovanje nevladnih organizacij pri teh postopkih. "To so zelo sporni členi, ki so ekološko in socialno zelo nevarni," je protestirala Violeta Tomić (Levica).

Novelo interventnega zakona, ki zaradi posledic epidemije novega koronavirusa ponuja pomoč državljanom in podjetjem, je v današnjem glasovanju v DZ podprlo 52 poslancev, sedem jih je bilo proti. Proti so glasovali vsi poslanci Levice, medtem ko so se poslanci LMŠ, SD in SAB vzdržali.