Drugi odmerek AstraZenece že veliko prej kot po 12 tednih?

V mariborskem zdravstvenem domu so druge odmerke cepiva AstraZeneca cepljenim sredi in konec marca ponudili že 21. in 22. maja. "Šolniki so nas prosili, da bi cepljenje izvedli nekoliko prej, saj se začenja pomladanski rok mature in želijo, da bi ta potekala nemoteno. Dobili smo tudi želje, da bi se osebe želele cepiti še pred dopustom," je povedal pomočnik direktorja zdravstvenega doma Aleksander Jus.

Podoben odgovor prihaja iz ljubljanskega zdravstvenega doma, kjer pravijo, da je cepljenje po smernicah možno med četrtim in 12. tednom in da temu tudi sledijo. "Imamo ogromno želja, da bi se cepili pred dvanajstimi tedni, zato smo se odločili, da bomo cepljenje tem osebam tudi ponudili," odgovarja vodja organizacije in koordinacije cepilnega centra Zdravstvenega doma Ljubljana Simona Repar Bornšek. Izvedbo revakcinacij načrtujejo v juniju, v povprečju je to šest do osem tednov po prvem odmerku.

Dodajajo, da bodo tiste, ki bodo želeli biti cepljeni še prej, če bo to izvedljivo, tudi cepili prej. Tisti, ki se zgodnejših terminov ne bodo udeležili, pa bodo za cepljenje prejeli nov termin. "Tudi v Mariboru bodo omogočili kasnejše cepljenje," zagotavlja Jus.

"Cepivo AstraZeneca je odobreno tako, da bi se z drugim odmerkom lahko cepilo od štiri do 12 tednov po prvem odmerku. Kasnejša raziskava je sicer ugotovila, da je cepivo bolj učinkovito po 12. tednu, kot če bi z drugim odmerkom cepili znotraj šestih tednov, še vedno pa je cepivo dovolj učinkovito in je uporaba v krajšem času kot 12 tednih strokovno povsem upravičena," je povedala tudi vodja strokovne skupine za cepljenje Bojana Beović.

Vsaka oseba si lahko izbere, ali bo cepljena nekoliko kasneje in bo tako cepivo pri njej nekoliko bolj učinkovito ali pa iz kakršnihkoli razlogov potrebuje cepljenje z drugim odmerkom nekoliko prej, "seveda v okviru tega, kar predvideva besedilo ob odobritvi cepiva," dodaja. V kolikor bi se z drugim odmerkom cepili prej, je zaščita sicer res nekoliko manjša. "Mlajši potrebujejo odmerek zaradi tega, ker so bolj mobilni, če pa starejši tega ne potrebujejo, je morda smiselno počakati na 12 tednov, ampak tudi pred tem je skladno s smernicami cepiva," poudarja.

Je pa to priporočilo do neke mere odvisno tudi od tega, koliko ga imamo na voljo. "Po svetu so podaljševali interval za drugi odmerek tudi pri drugem odmerku mRNA cepiva, čeprav so s tem tvegali nekoliko manjšo učinkovitost, so pa s tem zagotavljali precepljenost s prvim odmerkom pri čim večjem številu ljudi in s tem preprečevali hudo obolevnost in smrtnost bolezni," pove Beovićeva.

Poudari sicer, da je pomembno, da stroka že ob cepljenju s prvim odmerkom razmišlja, kako se bo osebo cepilo tudi z drugim. "Tu gre za organizacijo cepljenja. Pri AstraZeneci je to torej možno po 12 tednih po prvem odmerku, ampak tudi če se oseba cepi kakšen teden kasneje, se to pri zaščiti osebe nič kaj bistveno ne spremeni," pove.

Belgija začasno ustavila cepljenje s cepivom Johnson & Johnson

Belgija je sicer začasno ustavila cepljenje s cepivom Johnson & Johnson za mlajše od 41 let zaradi smrti mlajše ženske. A slovenska stroka pravi, da trenutno ni potrebe, da bi v Sloveniji spreminjali priporočila glede uporabe omenjenega cepiva. Kaj pa, če se potrdi povezava s cepljenjem? O tej povezavi je EMA že izdala mnenje, saj je bilo po svetu že več takšnih primerov, predvsem v ZDA, pove vodja strokovne skupine za cepljenje. "Tako Ameriška agencija za hrano in zdravila kot tudi Evropska agencija za zdravila sta podali mnenje, da ta povezava obstaja, da pa je ta povezava izredno redka in da se jo da obvladati. Poleg tega je bolezen, ki jo preprečujemo, veliko bolj nevarna, kot so morebitni zapleti po cepljenju," pojasnjuje.

Medtem iz Nemčije prihaja morebitni odgovor na to, zakaj se kot stranski učinek pri nekaterih po cepljenju z vektorskimi cepivi pojavljajo krvni strdki: gre za reakcijo pri ljudeh, ki so že prej nagnjeni k strjevanju krvi. To so ugotovitve, ki obetajo, pravi Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo: "Cepiva pri nas in v ZDA so varna in učinkovita, se pa da s temi dognanji varnostno komponento še izboljšati. Minimalno bi bilo treba spremeniti gensko informacijo, ki jo virus prinese v celico, da bi se izognili tvorbi topnih virusnih proteinov." Te izboljšave cepiv pa se lahko zgodijo že v relativno kratkem času.

"Dobra novica, da se ve več o tem mehanizmu, ki se navezuje na proizvodnjo tega cepiva, torej je možno proizvodnjo spremeniti, ne vem pa, koliko časa se za to potrebuje," se strinja tudi Beovičeva.