Preskakovanje vrst, cepljenje mladih pred starostniki? Kaj na očitke odgovarjajo cepilni centri?

"'Samoreklamiranje' koordinatorja za cepljenje, gospoda Kacina, o učinkovitosti strategije cepljenja proti covidu-19 je zaman. Na tem področju – povem lahko iz prve roke – namreč vlada čista zmeda," se med drugim glasi sporočilo bralke, ki v nadaljevanju opisuje svojo izkušnjo. "Prvi odmerek cepiva Moderna sem prejela 4. aprila 2021 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Čakala sem na obvestilo o drugem odmerku cepiva, vse do 12. maja, ko sem se za vsak primer prijavila še na strani Zdravstvenega doma (ZD) Ljubljana," pripoveduje. Kot pravi, je znanec, ki je bil s prvo dozo Moderne cepljen 3. aprila in prav tako ni prejel nobenega obvestila o datumu prejetja drugega odmerka, nato 10. maja osebno odšel na Gospodarsko razstavišče. Tam pa naj bi ugotovili, da ga sploh nimajo na seznamu, in ga nato naročili na cepljenje v nedeljo, 16. maja, ob 13. uri. Tudi sama se je nato odpravila na omenjeno cepilno mesto, kjer pa naj bi se zgodba ponovila. "Ugotovili so, da me ni na seznamu. Prav tako pa me ni niti na seznamu prijavljenih na cepljenje, ki sem ga oddala danes (16. maja, op. p.). Vprašali so me celo, zakaj nisem na cepljenje prišla že prej," je osupla. Kot še dodaja, je cepilnemu centru poslala tudi elektronsko pošto in prejela naslednji odgovor: "O ponovnem terminu cepljenja boste obveščeni pravočasno s SMS-sporočilom. Točnega datuma vam žal ne moremo sporočiti, saj vse poteka preko računalniškega sistema in so obvestila avtomatska." Nepreglednost, nered in cepilni kaos pa je po njenem mnenju gotovo posledica neprestanega spreminjanja strategije in programov. "To je realnost cepljenja, vsaj v Ljubljani," še pravi.

A zgodba, kot kaže, ni osamljen primer. O cepilni 'katastrofi' pripoveduje tudi bralka iz Celja. Navaja, da menda veliko ljudi, starih med 40 in 50 let, še vedno ni prišlo na vrsto, mlajši (stari manj kot 40) "z vezami" pa da so cepivo prejeli že zdavnaj.

Tukaj pa je še zgodba iz Pomurja. "Mislim, da bi morali javnosti predstaviti tudi tiste cepilne centre, ki praktično nič ne cepijo, in jih vprašati, zakaj je tako. V Murski Soboti je popoln kaos, katastrofa, sramota. Nobenega vrstnega reda ni, nekateri čakajo na vrsto nekaj mesecev, drugi pa samo dva dni," trdi Katarina Lovrenčič. Kot dodaja, naj bi mladi in zdravi 'po vezah' na vrsto za cepljenje prišli že v nekaj dneh. "Sama čakam na vrsto že nekaj dni, kar sicer ni težava – težava je v tem, da sploh ne vedo, da sem v evidenci," je kritična tudi ona. "Smo najslabše precepljena regija, pa je vseeno treba čakati nekaj mesecev, da prideš na vrsto. Bratranec, star 70 let, je čakal od 5. januarja, na vrsto za drugi odmerek pa je prišel šele prejšnji teden. Pravijo, da nimajo dovolj cepiva in kadra," še povzema besede pristojnih ter poziva h konkretnim pojasnilom in odgovorom.

Novinarska vprašanja o domnevni zmedi pri cepljenju proti covidu-19 smo poslali cepilnim centrom na območju Ljubljane, Celja in Murske Sobote. Kako komentirajo navedbe bralk? Zakaj po njihovem mnenju prihaja do tolikšne zmede? Povprašali smo jih tudi o strategiji oziroma programu cepljenja ter precepljenosti prebivalstva na območju, ki ga pokrivajo. Zanimalo nas je še, kateri sistem oziroma aplikacijo posamezni cepilni center uporablja za naročanje.

Osrednjeslovenska regija po precepljenosti malce nad slovenskim povprečjem

Iz našega največjega cepilnega centra, ki deluje v okviru ZD Ljubljana, smo prejeli zgolj samodejni odgovor: "Zaradi povečanega obsega dela ob aktualni epidemiološki situaciji nam ne uspe takoj odgovoriti na vsa sporočila." Odgovore naj bi prejeli v najkrajšem možnem času oziroma v zakonskem roku. (*Ta poteče konec maja. Če jih prejmemo do takrat, jih bomo objavili.)

Cepljenje mlajših in zdravih pred starejšimi in kronično bolnimi v savinjski regiji tudi posledica prebolelosti in s tem zamika

Na območju savinjske regije deluje osem cepilnih centrov (ZD Celje, ZD Dr. Jožeta Potrate Žalec, ZD Laško, ZD Slovenske Konjice, ZD Šentjur, ZD Šmarje pri Jelšah, ZD Velenje in Zgornjesavinjski ZD Nazarje). Glede na to, da je po podatkih interaktivnega spletnega prikazovalnika Cepimose.si savinjska med statističnimi regijami z nekoliko slabšo precepljenostjo prebivalstva (pod slovenskim povprečjem) – tako z enim (29,9 odstotka) kot z dvema odmerkoma (16,8) – smo vse cepilne centre povprašali, kaj je po njihovem razlog za to.

Iz Šentjurja so nam sporočili, da je vzrokov verjetno več: visoka stopnja okuženosti prebivalstva z virusom SARS-CoV-2 in čakanje na prvo cepljenje prvih šest mesecev po prebolevnosti, pa tudi manj prijav na cepljenje. Od 6. maja za naročanje uporabljajo aplikacijo zVem, zainteresirani se na cepljenje lahko naročijo tudi pri izbranem osebnem zdravniku, po e-pošti, v cepilnem centru in po telefonu. Od začetka cepljenja pa do prejšnjega tedna so skupno prejeli 6343 odmerkov cepiva, do 21. maja naj bi (kot so napovedali dan pred tem) porabili vse, "saj so za vse odmerke že določeni termini".

Na očitke o domnevnem zaostajanju pri cepljenju in preskakovanju vrst pa odgovarjajo, da zaradi pomanjkanja cepiva sprva niso prejemali vseh naročenih odmerkov. "Vsi vemo, da se je starostna meja v februarju, marcu in aprilu počasi zniževala in so starejši od 50 let tudi več mesecev čakali na termin. Hkrati je potekalo cepljenje z AstraZeneco pri mlajših kroničnih bolnikih, starejši pa se za cepljenje s tem cepivom niso odločili," pojasnjujejo ter dodajajo, da so ti tako raje čakali, da so prišli na vrsto za cepljenje s Pfizerjevim cepivom. Mnogi mlajši pacienti imajo – kot pravijo v ZD Šentjur – tudi zelo težke diagnoze, nekateri prejemajo biološka zdravila ali pa celo kemoterapijo, "a so videti zdravi, kar morda moti kakšnega soseda".

V ZD Slovenske Konjice razlagajo, da je precepljenost s prvim odmerkom v savinjski regiji dober odstotek nižja od slovenskega povprečja, precepljenost z drugim odmerkom pa pol odstotka. "Savinjska regija ni med najslabše precepljenimi. Menim, da težko govorimo o nekem velikem odklonu od slovenskega povprečja. Se pa je v zadnjih dveh tednih precepljenost savinjske regije precej zvišala. Odvisna je predvsem od zainteresiranosti ljudi, dobave cepiva, strategije in dobre oziroma slabe reklame v medijih," pravi direktor Dejan Verhovšek.

Za naročanje na cepljenje od drugega tedna v maju naprej uporabljajo aplikacijo zVem. Do petka je tamkajšnji cepilni center prejel 9026 doz cepiva, porabili so jih 8666. Je pa Verhovšek za ta in naslednji dan napovedal aplikacijo še približno 350 odmerkov.

Navedbe glede cepljenja mlajših zdravih posameznikov pred starejšimi in kroničnimi bolniki pa težko komentira. "V skladu s strategijo so imeli starejši prednost. Pri tem očitku smo v praksi največkrat ugotovili, da so se na cepljenje prijavili starejši, ki pa so bolezen že preboleli. In po navodilih stroke se lahko v tem primeru cepljenje odloži za šest mesecev. Sedaj pa se tako lahko cepijo že mlajši, ki bolezni še niso preboleli," razlaga Verhovšek. Kot dodaja, so ljudje, potem ko so jim podali obrazložitev, zakaj je kdo bil cepljen prej oziroma zakaj kdo še ni bil, po navadi razumeli. "Nekaj očitkov je bilo tudi zaradi cepljenja mlajših kroničnih pacientov. K sreči smo imeli v vsem tem času stroge strategije šest inšpekcijskih nadzorov, pri katerih niso odkrili nepravilnosti oziroma kršitev strategije cepljenja," še sklene.

Odgovore na zastavljena vprašanja so nam posredovali tudi iz Zgornjesavinjskega ZD (ZSZD) Nazarje, kjer uvodoma poudarjajo, da težko ocenjujejo za ostale, a "v Zgornjesavinjski dolini cepimo hitreje kot savinjska regija in tudi hitreje kot Slovenija". Te navedbe sicer, sodeč po podatkih portala Cepimose, ne držijo povsem – v občini Nazarje so z enim odmerkom doslej cepili 30,4 odstotka ljudi, z vsemi pa 16,7 (spomnimo: na državi ravni je en odmerek cepiva prejelo 30,7 odstotka Slovencev, delež precepljenih pa znaša 17,3 odstotka).

"V prejšnjem tednu (teden od 10. do 16. maja, op.p.) smo v ZSZD Nazarje že testno naročali iz aplikacije zVem, za naslednji teden (tekoči) pa v celoti prehajamo na naročanje preko portala. Ročno (telefonsko) pa bomo za zdaj še naročali nekatere revakcinacije ter za nadomeščanje naročanja ob odpovedih v zadnjem trenutku," opisuje direktorica Božena Hercog.

Do 20. maja so prejeli skupno okrog 5500 odmerkov, na zalogi so imeli  na ta dan samo tekočo zalogo oziroma cepivo AstraZenece za načrtovane revakcinacije.

Na pritožbe glede domnevnih nepravilnosti pa Hercogova odgovarja, da je precej težav z organiziranjem cepljenja za starejšo populacijo povezanih z naročanjem na termine in komunikacijo, pogosto si tudi premislijo v zadnjem trenutku. Podobne težave se po njenih besedah zdaj kažejo tudi pri mlajših. "Določen delež kandidatov potrdi termin cepljenja, pa se v resnici ne pride cepit in je treba v zadnjih minutah iskati vse možne rešitve, da zagotovimo 100-odstotno porabo cepiva. Tega ne more rešiti niti najboljši informacijski sistem." Zato se strinja, da se v takšnih izjemnih primerih zagotovo pojavljajo težave pri spoštovanju prednostnega vrstnega reda.

Na vprašanje, kje iskati vzrok za nekoliko nižjo precepljenost prebivalstva v savinjski regiji (pod slovenskim povprečjem) – tako z enim kot dvema odmerkoma – v laškem zdravstvenem domu odgovarjajo, da je težko najti enoznačen razlog, ker je teh več.

"Na začetku je bilo veliko improvizacije, navodila glede pričetka in načina vodenja seznamov pa so bila premalo natančna. Velikokrat smo informacije prejemali preko medijev, z nekajdnevno zamudo pa še uradne dopise z Ministrstva RS za zdravje RS (MZ)," so kritični. Prav tako dolgo ni bilo nobene programske rešitve za vodenje seznamov. K slabši precepljenosti na začetku so po mnenju direktorice ZD Dr. Jožeta Potrate Žalec Hane Šuster Erjavec gotovo prispevale tudi premajhne dobave cepiv. "Prilagajanje nenehnim spremembam strategije cepljenja je za nas dodatno delo in skrb, da ne bomo cepili v nasprotju s strategijo, ki se nenehno spreminja. Ko imaš denimo že naročene ljudi za cepljenje, nacionalna strategija pa se spremeni, moraš v skrbi, da je ne boš kršil, te ljudi poklicati in jim sporočiti, naj za zdaj še počakajo," opisuje le eno zagato. Tukaj pa je še obilica inšpekcijskih nadzorov. "Ne pomnimo, da bi jih v zdravstvu kdaj imeli toliko." Kljub vsemu pa – tako Šušter Erjavčeva – podatki spletnega prikazovalnika kažejo, da so v ZD Žalec, ki pokriva šest občin Spodnje Savinjske doline, sedaj nad slovenskim povprečjem.

Za naročanje so na začetku uporabljali preprosto Excelovo tabelo, ambulante pa so zbirale prijave in jih posredovale cepilnemu centru. "Z Novovizijo smo razvijali tudi naročilne sezname v programu Promedica, vendar niso nikoli zaživeli. Nato smo marca prestavili cepljenje v družinske ambulante, s čimer smo dobili 18 cepilnih mest in pospešili cepljenje. Vendar pa je bilo to za ambulante polege rednega dela zelo obremenjujoče, zato se je cepljenje maja znova prestavilo v novo organizacijsko enoto – cepilni center. Takrat smo pričeli uporabljati program, ki ga uporablja ZD Kočevje," pripovedujejo v žalskem zdravstvenem domu. Kot pravi direktorica, je omenjeni program dobro zasnovan in zelo uporaben. V zadnjih 14 dneh pa se veliko ukvarjajo s programom zVem, ki ga še niso usvojili do potankosti, saj so imeli kar nekaj težav z dodeljevanje pravic zaposlenim.

Do 20. maja so prejeli 14.600 odmerkov cepiva Pfizer/BioNTech (za prvi in drugi odmerek) ter 2400 odmerkov AstraZenece. Vse odmerke cepiva so porabili.

Zaostanke pri cepljenju in preskakovanje vrst pa Šuster Erjavčeva težko komentira. "Lahko pa povem, da pri nas te prakse ni. Vedno smo se držali strategij. Pri inšpekcijskih nadzorih nepravilnosti niso odkrili. Vsak primer pa je treba razrešiti individualno. Zato je prav, da se osebe, ki imajo takšne dileme, obrnejo na cepilni center, da se razišče, čemu, zakaj in ali je res, da se je to zgodilo," poziva. Dostikrat so ljudje po njenih izkušnjah menili tudi, da so kakšni njihovi znanci, prijatelji ali sosedje, ki so mlajši od njih, bili cepljeni prednostno. "To je morda zato, ker ljudje ne vemo, ali je naš znanec, sosed ali prijatelj oseba, ki je posebej ranljiva ali kronični bolnik in je imela po strategiji prednost pred zdravimi, pa četudi starejšimi," še zaključi.

V ZD Laško pravijo, da težko komentirajo stanje za celotno savinjsko regijo, so pa v Občini Laško cepili toliko občanov, kolikor so prejeli cepiv. "Predvidevamo, da je bilo zanimanje za cepljenje v določenem trenutku manjše tudi zaradi stalno spreminjajočih se informacij v medijih, ki so povzročile negotovost med ljudmi," dodajajo.

Do nedavnega so uporabljali svoj informacijski sistem, ki so ga ustvarili posebej za to. "V ponedeljek, 12. maja, pa so pričeli uporabljati aplikacijo, ki jo je razvilo MZ. Trenutno zaradi uskladitve podatkov uporabljamo obe aplikaciji. Po ugotovitvah so se posamezniki naročali na več mestih," so zapisali.

Do 20. maja so porabili vse distribuirane odmerke cepiva. Zagotovili so še, da prav zdaj (prejšnji teden) pripravljajo večjo akcijo cepljenja, saj so prejeli 970 prvih odmerkov cepiva. Navedb glede domnevnih nepravilnosti pa da ne morejo komentirati.

V cepilnem centru ZD Šmarje pri Jelšah trenutno cepijo vse prijavljene nad 50 let sproti in vse po prednostnih seznamih. "Žal pa smo pri naročanju cepiva količinsko omejeni, saj moramo cepivo še vedno naročati glede na prijave in še vedno ga ne moremo naročiti za mlajše od 50 let, ki so sicer zdravi," pravi strokovna vodja Lea Romih. Precepljenost je po njenem mnenju nižja tudi zaradi 'slabe reklame' cepiva AstraZenece. Opažajo pa tudi, da njihov cepilni center ne dobi vseh možnih cepiv, ki so na voljo. "Cepivo Moderne je še vedno na voljo samo v večjih cepilni centrih, prav tako Janssen. Slednje so nam sicer obljubili za naslednji teden. Menim, da se bo število prijav povečalo, ko bodo ljudje lahko izbirali vrsto cepiva, ki ga bodo prejeli."

V šmarskem zdravstvenem domu so se na začetku leta odločili za enotno aplikacijo za zbiranje prijav na cepljenje, ki je na voljo na njihovi spletne strani. "Naročamo pa v našem programu, ki se imenuje Promedica. Ta teden (prejšnji, op. p.) smo začeli uporabljati aplikacijo zVem, ki pa še ima svoje pomanjkljivosti," odgovarja Romihova. Cepi ekipa ZD, tako njihove bolnike kot bolnike zdravnikov zasebnikov s tamkajšnjega področja.

Skupno so do 19. maja prejeli okoli 9500 cepiv, porabljena je večina odmerkov, ostalo pa nameravajo porabiti do konca tedna.

Na pripoved bralke, da na Celjskem cepijo tudi mimo vrste, pa strokovna vodja ZD Šmarje pri Jelšah odgovarja, da dogajanja v drugih zdravstvenih domovih v regiji ne more komentirati. "Pri nas upoštevamo navodila, ki jih prejmemo od NIJZ in MZ. Cepili smo vse, ki so starejši od 50 let in so se prijavili do petka prejšnji teden (14. maja), ter vse prijavljene kronične bolnike. Zato smo se odločili, da v petek (21. maja) organiziramo cepljenje na OŠ Šmarje pri Jelšah za vse zainteresirane iz naših občin s cepivom AstraZenece (prijavljene smo povabili na cepljenje s SMS-sporočilom, vabljeni pa so tudi neprijavljeni). Če nam bo cepiva zmanjkalo, bomo vse preostale na cepljenje povabili v najkrajšem možnem času."

Dodaja še, da so do drugega tedna v maju imeli dvakrat tedensko nadzor zdravstvene inšpekcije glede cepljenja, ki pri njih ni našla napak. "Preverjali pa so vse, od cepilnega seznama do seznama bolnikov, po katerem naročamo cepivo, kako poteka cepljenje, ali preverjamo, ali so bili bolniki že cepljeni, s katerim cepivom cepimo koga. En nadzor je trajal kar tri ure."

Vzrok za nekoliko nižjo precepljenost v savinjski regiji pa v ZD Velenje pripisujejo ali manjšim količinam dobavljenega cepiva v primerjavi z drugimi regijami ali pa manjšemu interesu prebivalstva. Prepričani pa so, da bi bili v Velenju ob večjih dobavah še boljši, kot so.

Do petka, 14. maja, so za naročanje na cepljenje uporabljali svojo aplikacijo. Od ponedeljka, 17. maja, pa zbirajo podatke le še iz aplikacije zVem. "Je pa še vedno ogromno 'padalcev'," dodajajo v tajništvu zavoda.

Vse doze cepiva, kar so jih dobili, so – zagotavljajo – porabili. "Podatki o številu enkrat in dvakrat cepljenih so javno objavljeni."

Navedbam bralke, da so starejši morali čakati več mesecev, pa ne verjamejo. "Gospa verjetno ne ve, da so tudi mlajši lahko kronični bolniki. 'Izjem' pa sistem cepljenja, kakršnega smo imeli od začetka, ni mogel preprečiti in te so posledica osebne discipline ali etičnosti cepilnih ekip," še sklenejo v Velenju.

Pomurje z najnižjo precepljenostjo prebivalstva. Kateri so razlogi?

Pomurska regija, na katero prav tako letijo nekateri očitki (predvsem o prednostnem cepljenju in preskakovanju vrst), se je medtem znašla na samem repu lestvice precepljenosti v posameznih statističnih regijah. Vse odmerke cepiva je doslej dobilo 14,5 odstotka prebivalcev. Glede prve doze je Pomurje z vsemi štirimi cepilnimi centri (ZD Gornja Radgona, ZD Lendava, ZD Ljutomer in ZD Murska Sobota) med regijami z najslabšimi rezultati (predzadnje) – 27,6 odstotka. Kje iskati vzroke za to?

"Cepilni center Zdravstvenega doma Murska Sobota aktivno cepi uporabnike že od 27. decembra 2020. Do 18. maja 2021 smo prejeli 23.716 odmerkov cepiva in do 19. maja cepili 22.171 oseb – s prvo dozo 14904 oseb in z drugo 7267," je sporočila Renata Gorjan, pomočnica direktorice za področje zdravstvene nege v murskosoboškemu zavodu.

ZD MS, kot pojasnjuje, pokriva terensko območje s 60.000 prebivalci v 12 občinah. "Najvišja precepljenost je v občini Murska Sobota, 16,4-odstotna (31,6-odstotna s prvim odmerkom), najnižja v občini Kuzma, 8,3-odstotna (18,5-odstotna s prvim odmerkom)." (Podatki se nanašajo na sredo, 19. maja, op. p.) V občinah Kuzma, Rogašovci, Hodoš in Cankova, ki imajo najnižjo precepljenost, je bil po besedah Gorjanove tudi velik delež okuženih v obdobju po novem letu in je verjetno zato precepljenost nižja. "Po podatkih iz ambulant, ki pokrivajo ta terenska območja, se šele sedaj veliko ljudi prijavlja na cepljenje," navaja.

Kot pravi, cepijo v skladu z veljavno strategijo cepljenja. Za naročanje pa uporabljajo aplikacijo zVem, ki že aktivno deluje.

Na zavidljivem prvem mestu Osilnica

Kako pa je na nacionalni ravni? Komu gre najslabše in kateri občini najbolje? Kaj slednja dela drugače in torej 'prav'?

Na ravni države je delež cepljenih z enim odmerkom najmanjši (17,9-odstoten) v Juršincih, občini z 2397 prebivalci na severovzhodu države. Glede precepljenosti (zaščita z vsemi prejetimi odmerki) pa najslabše kaže Žetalam, občini s 1311 prebivalci, kjer ta delež znaša zgolj 9,1 %.

Povsem drugače je v Osilnici, ki se ponaša z največjim deležem v obeh segmentih. Z enim odmerkom so cepili 50,7 odstotka ljudi, z dvema 27,4. Razlogi za uspeh so po mnenju Bernarde Čop, direktorice tamkajšnje občinske uprave, trije. "In sicer: ker nas je malo, ker imamo pretežno starejše prebivalstvo, ki je hitro prišlo na vrsto, in ker ima ZD Kočevje dobro organizacijo, tako da pridejo naše občane cepit v občino." Prebivalci Osilnice se za cepljenje sicer naročajo pri osebni zdravnici, spadamo pa pod cepilni center ZD Kočevje.

Zelo dobro kaže tudi Občini Log-Dragomer, ki se je po deležu cepljenih z dvema odmerkoma (24,1 odstotka) znašla na drugem mestu. "V našem okolju skrbimo za zgledno delovanje sistema za zaščito in reševanje, k čemur spada tudi delovanje Civilne zaščite, katere štab je v tesnem stiku s pristojnimi organi na nivoju regije in države. Že od začetka epidemije delujemo povezano z društvi v občini in posamezniki, ki do potankosti poznajo razmere in potrebe na terenu. Vsa naša sistemska prizadevanja pa seveda ne bi bila dovolj, če občani ne bi izražali tako visoke stopnje odgovornosti za lastno zdravje in zdravje svojih bližnjih. Ta ozaveščenost se kaže tudi v nadpovprečni stopnji sodelovanja v presejalnih testih in nizki stopnji kroničnih obolenj. Za našo lokalno skupnost sta značilna medsosedska pomoč in spodbujanje. Zlasti takrat, ko so razmere krizne, se izogibamo represivnim ukrepom, ampak damo večji poudarek motivaciji ter enotnemu in odgovornemu ravnanju vsakega posameznika," vzroke za uspeh vidi direktorica občinske uprave Marjeta Sternad Kuharič.

Njihovi občani spadajo pod cepilni center ZD Vrhnika, ki je na svoji spletni strani in na spletni strani občine pozval vse občane k cepljenju skladno s strategijo. Prav tako jih k cepljenju spodbuja izbrani osebni zdravnik. Prejšnji teden pa je pri tem pričela aktivno sodelovati še občina, skladno z Odredbo o aktiviranju pripadnikov CZ in prostovoljcev za pomoč zdravstvu pri izvajanju cepljenja proti COVID-19. "Tako naši pripadniki v sodelovanju z cepilnim centrom izvajajo naloge za hiter in nemoten potek cepljenja občanov," pravi Sternad Kuharičeva.

Za naročanje na cepljenje so se njihovi občani lahko prijavili preko posebnega elektronskega naslova zdravstvenega doma, po telefonu oziroma osebno v vrhniškem cepilnem centru. Od 21. maja pa se prijavljajo le še preko preko aplikacije zVem.