V Indiji so sicer do zdaj skupaj razdelili že več kot 570 milijonov odmerkov treh odobrenih cepiv – Covishield, Covaxin in Sputnik V. Z vsemi odmerki je bilo v državi cepljenih okoli 13 odstotkov odraslih, 47 odstotkov ljudi pa je od začetka cepljenja v januarju prejelo prvi odmerek, poroča BBC.
Podjetje Cadila Healthcare je sporočilo, da so izvedli največje klinično preskušanje cepiva v Indiji doslej, v njem pa je v več kot 50 zdravstvenih centrih sodelovalo 28.000 prostovoljcev. Podjetje je prvič v raziskavo vključilo tudi mlade, sodelovalo je namreč 1000 ljudi, starih med 12 in 18 let. Zatrdili so, da je cepivo za to starostno skupino varno.
Ključna tretja faza kliničnih preskušanj je bila izvedena ob vrhuncu smrtonosnega drugega vala virusa. Proizvajalec cepiva verjame, da je to dokaz, da cepivo dobro učinkuje tudi proti mutiranim različicam virusa, zlasti zelo nalezljivi različici delta. "Nad cepivom sem zelo navdušen, saj ima veliko potenciala. Če bo delovalo, bo prihodnost cepljenja logistično precej enostavnejša," je dejal profesor Shahid Jameel, priznani indijski virolog.
Kako deluje DNK cepivo?
DNK in RNA sta gradnika življenja. Gre za molekule, ki genetske informacije prenašajo od staršev na otroke. Kot druga cepiva tudi DNK-cepivo imunski sistem telesa nauči, kako se boriti proti virusu.
V cepivu so plazmidi oz. majhni obroči DNK, ki vsebujejo genetski zapis. Njihova naloga je prenos informacije za tvorbo t. i. "spike proteinov", katerih se virus oprime in vstopi v človeške celice. Večina cepiv deluje tako, da proizvede samo delčke spike proteinov, telo pa jih prepozna in sproži imunski odziv nanje. Ko telo pride v stik z virusom, so obrambne celice že pripravljene, zato ob stiku virus zatrejo, preden se preveč razmnoži.
Cepivo se injicira brez igle
Govorimo o prvem DNK-cepivu proti covidu-19 na svetu. V ZDA je za uporabo na živalih odobrenih več DNK-cepiv – za bolezni pri konjih in kožnemu raku pri psih. Hkrati v ZDA na ljudeh klinično testirajo več kot 160 različnih DNK-cepiv. Večina je namenjena zdravljenju rakov, tretjina cepiv pa je bila namenjena zdravljenju virusa HIV.
ZyCov-D je hkrati tudi prvo indijsko cepivo, ki se ga ne injicira z iglo. Dozo bodo ljudje dobili s pomočjo injektorja za enkratno uporabo, pri katerem ozek tok tekočine prodre v kožo in cepivo dovede do želenega tkiva. "Imeti DNK-cepivo, ki deluje proti okužbi, je velika stvar. Če daje dobro zaščito, bo to nekaj na kar bo Indija ponosna," je dejala Gagandeep Kang, virologinja in prva Indijanka, izvoljena za sodelavko londonskega kraljevega društva.
Kakšne so prednosti in slabosti DNK-cepiva?
Znanstveniki pravijo, da so DNK-cepiva relativno poceni, varna in stabilna. Hranimo jih lahko tudi pri višjih temperaturah med –2 in 8 stopinjami Celzija. Poleg tega proizvajalec cepiva Cadila Healthcare trdi, da je njihovo cepivo pokazalo "dobro stabilnost", pri 25 stopinjah Celzija zdrži najmanj tri mesece – to bi olajšalo transport in shranjevanje cepiva.
Na drugi strani pa DNK-cepiva v preteklosti za nalezljive bolezni pri ljudeh niso delovala. "Težava je v tem, da čeprav pri živalih dobro delujejo, pri ljudeh ne omogočajo enake ravni zaščite," je dejala Kangova. Po njenih besedah je bil izziv najti način, kako plazmidno DNK potisniti v človeško celico na način, da daje trajen imunski odziv.
Podobnega mnenja je tudi Jeremy Kamil, virolog na Zdravstvenem centru Univerze Louisiana State University v Shreveportu. "Cepiva s plazmidno DNK so v preteklosti že preizkušali, vendar jo je zelo težko vnesti v jedro človeških celic, zlasti pri odraslih," je dejal Kamil.
Še ena pomanjkljivost je, da za zaščito s cepivom ZyCoV-D uporabniki potrebujejo tri odmerke.
KOMENTARJI (150)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.